Oglas
Srečanje, na katerem se bo v tekmovalnem programu predstavilo 11 predstav, je s slovesnim nagovorom odprl predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Sledila je uprizoritev Goslača na strehi, produkcija Mestnega gledališča ljubljanskega in v režiji Stanislava Moše. Goslač na strehi je tudi prva od tekmovalnih predstav, ki jih je izbrala nova selektorica Barbara Orel in ki jih bodo pod drobnogled vzeli žiranti: italijanski gledališki kritik in dramaturg Mario Brandolin, gledališka kritika Blaž Lukan in Gregor Butala, dramaturginja in teatrologinja Maja Haderlap in Mojca Jan Zoran.
Tone Partljič, Rapa Šuklje in Peter Ternovšek bodo odločili, komu bo letos pripadel Borštnikov prstan, najvišja nagrada za igralske dosežke pri nas. Lani jo je dobila Silva Čušin. Ob koncu srečanja bodo podeljene nagrade za najboljšo predstavo v celoti, za režijo, nekaj enakovrednih igralskih nagrad, nagrada za mladega igralca ali igralko, tri nagrade za scenografijo, kostumografijo ali druge gledališke prvine, nagrada Dominika Smoleta za izvirno dramsko besedilo ali za prevod, dramatizacijo, jezikovno adaptacijo oziroma lektorski dosežek ter nagrado za inovacije in estetski preboj.Največ adutov ima SNG Drama Ljubljana
Največ predstav v tekmovalnem programu ima ljubljanska SNG Drama, in sicer tri, z dvema predstavama se za nagrade poteguje mariborska Drama, drugim gledališkim hišam pa je selektorico uspelo prepričati s po eno predstavo. Kot vsako leto bo Borštnikovo srečanje ponudilo tudi bogat spremljevalni program. Posebej velja opozoriti na predstavo Zbor pritožb Maribor. Gre za priložnostno zbrani zbor, ki pritožbe ljudi prevaja v obliko zborovske pesmi.
Simpozij o Ignaciju Borštniku
Borštnikovo srečanje bo letos potekalo v znamenju Ignacija Borštnika, ob čigar 150-letnici rojstva so že pred začetkom Borštnikovega srečanja pripravili simpozij. Ta je potekal v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je leta 1858 rodil ta izjemni dramski igralec, režiser, pisatelj, pesnik in pedagog. Ignacij Borštnik je zanimiv tudi zaradi dokaj nenavadne življenjske usode. Pot do gledališča mu je namreč pomagal utreti ljubljanski župan Ivan Hribar.
Ta je opazil igralsko nadarjenost svojega mladega uslužbenca in ni se zmotil, kajti Borštnik je postal utemeljitelj slovenskega modernega gledališča. O njegovem izjemnem igralskem se je izrekel tudi Polde Bibič, ki pravi, da je Borštnik igral s hrbtom: "Mi smo vsi vajeni igrati z obrazom v dvorano, Borštnik pa je prišel na oder tako, da so gledalci na njegovem hrbtu videli vsako mišico in opazili vsak trepet." Na žalost slovensko občinstvo ni moglo dolgo uživati v Borštnikovi igri. Borštnik je namreč odšel v Zagreb in na tamkajšnjih odrih služil kar četrt stoletja.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje