Festival bo danes odprla drama kanadske avtorice Margaret Atwood Penelopiada v režiji Livije Pandur. Penelopiada obravnava rušenje mita o zvesti in ponižni Odisejevi ženi, ki je na njegovo vrnitev iz vojne čakala 20 let. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Penelopa v zgodbi z iskreno izpovedjo, v kateri priznava tudi svoje šibkosti, popravlja tujo resnico o sebi in nam tako ponudi nov pogled na Homerjev mit. V predstavi ljubljanske Drame, ki je nastala v koprodukciji s Festivalom Ljubljana, v vlogi protagonistke Penelope nastopa Polona Juh. V predstavi imajo ključno vlogo dekle, služkinje, ki kot antični zbor končno lahko pojejo in pričajo, komentirajo in uprizarjajo lastno zgodbo ter nenehno izpodbijajo predvsem Penelopino pričevanje. S tem pa se razkrivajo doslej skriti mehanizmi "uradne različice" Odiseje.

Uprizoritveni koncept sledi posmrtnemu reflektiranju dogodkov in intimnemu razkrivanju Penelopine zgodbe. Prevajalec in avtor priredbe ter dramaturg je Tibor Hrs Pandur.

Kot je na predstavitvi programa dejala Anja Bajda, z otvoritveno predstavo začenjajo letošnjo tematiko žensk, ki se skozi celoten festival nadaljuje in jo različni projekti obdelujejo na svojstven način. Zaradi napovedanega slabega vremena bo namesto na koprskem Titovem trgu prvi dogodek festivala potekal v protokolarni dvorani sv. Frančiška Asiškega na Martinčevem trgu. Ura ostaja nespremenjena – torej 21.30.

Festival bo nato do 23. julija v štirih občinah slovenske Istre ponudil 11 predstav, v katerih bo sodelovalo 56 nastopajočih.

Temeljno vodilo pri sestavi letošnjega programa je bilo iskanje umetniške odličnosti, izvirne obdelave snovi in estetsko dovršenega uprizoritvenega pristopa. Izpostavili so, da je bilo ob tem ves čas treba upoštevati tudi festivalski imperativ, to je možnost prenosa v naravno okolje in ambientalnost.

Neponovljivost uprizoritve
"Festival ponuja ekskluzivne trenutke, ne samo z vidika neponovljivosti gledališkega dogodka, ampak dejanske neponovljivosti sobivanja lokacije ter gledaliških, glasbenih in plesnih doživetij," je povedala Bajda.

V jubilejni izdaji se je festival znašel v novih okoliščinah po odpovedi dolgoletnega sodelovanja z Gledališčem Koper, ki je bilo do zdaj logistični in materialni nosilec prireditve. Predsednica društva Primorski poletni festival Neva Zajc je spomnila, da so kmalu za tem z občinami Koper, Ankaran, Izola in Piran podpisali pismo o nameri za podporo in sodelovanje pri prihodnjih izvedbah festivala.

"Radi bi bili vzorčen primer za dobro sodelovanje med P.I.K.A.-občinami," je ob tem povedala predsednica društva, ki verjame tudi v morebitno ponovno sodelovanje s koprskim gledališčem v prihodnosti. "To je nujno zaradi javnosti, za katero delamo," je prepričana.

Z vračanjem v kulturo se vrača v družbo
Načrtovani izdatki festivala znašajo okvirno 90.000 evrov. Ob tem je Zajc izpostavila, da so nekoč tretjino festivalskih sredstev dobili od sponzorstev, trenutno pa ta znaša zgolj deset odstotkov. "Padec denarja iz gospodarstva znaša 20 odstotkov," je dejala. "Vemo, da danes kulturo podpirajo vedno bolj skromno in da je to velika težava naše družbe. Dobro bi bilo, da bi se gospodarstveniki zavedali, da z vračanjem v kulturo vračajo v družbo ter da je to nekaj zelo pomembnega in dobrega," je ob tem povedala producentka Martina Gamboz.
Letošnji festival bo tako v nekoliko krajši obliki z manj prireditev. Organizatorsko ekipo sestavlja tudi veliko prostovoljcev. "Sporočilnost letošnje izvedbe je, da ta festival pluje naprej in na kakšen način pluje," še pavi Bajda.

Festival bodo sklenili z dobitnikom tantadruja, predstavo Mario in čarodej Slovenskega stalnega gledališča Trst.