Premiera bo drevi ob 20. uri v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) Trst, kjer se bodo ponovitve zvrstile do 25. februarja, dan pozneje bo predstava gostovala v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v okviru SSG-jevega goriškega abonmaja.

Ravnodušje do lastnega in tujega življenja
V romanu Tujec (L'Étranger), ki je izšel leta 1942, Albert Camus raziskuje absurdne obrise razmerja med človekom in družbo, prepleta veliko eksistencialnih tem. Dogajanje je postavljeno v Alžir, protagonist je povprečni uradnik Meursault. Po smrti matere se zaplete v razmerje s strojepisko Marie, s katero nekega dne preživi dan na plaži. Prisoten je tudi znanec Raymond, ki se zaradi predhodnih, umazanih poslov spre z dvema Arabcema. Malo pozneje se Meursault znajde pred enim izmed njiju, v roki pa ima Raymondov revolver. Ko Arabec izvleče nož, Meursault sproži revolver, iz samoobrambe in "neprištevnosti zaradi bleščečega sonca", piše v napovedi.

Sledi sodna obravnava, kjer ga javni tožilec zlahka prikaže kot naravno pokvarjenega, kajti Meursault iskreno pokaže ravnodušje do lastnega in tujega življenja, saj nikoli ne postreže z razumljivimi pojasnili glede svojega dejanja. Namesto da bi se branil in bi se boril za lastno življenje, izkazuje navidezno odtujenost in odgovarja le z "družbeno nesprejemljivo" resnico.

Knjižni predlogi zvesta uprizoritev
Albert Camus je napisal roman proti smrtni kazni in se ni ukvarjal s kulturnimi spori, ki bi jih tovrstna zgodba lahko sugerirala današnjemu gledalcu, saj je bil tudi sam iz Alžirije, kar je tudi glavni razlog za okvir zgodbe. Režiser Franco Pero, ki je Tujca prvič postavil na odru parmskega gledališča Teatro Due, je želel ostati zvest izvirniku in uprizoritve ni nadgradil z dodatnimi vsebinami.

"Meursault je arhetip mnogih literarnih potomcev. Književnost 20. stoletja je prežeta z občutkom praznine. On išče smisel v življenju, ker njegovo življenje nima smisla. Gleda na vse stvari od zunaj, dokler ga naključje – bolj kot usoda – ne postavi pred nepričakovano izbiro. Tragedija se začne, ko apatična oseba prevzame nase odgovornost in se odzove z lastno resnico, brez vsakršne strategije. Resnica kot edina možnost ga spremeni v junaka, čigar vedenje je v nasprotju s pravili družbe. Odkril je čustvo in je pripravljen umreti, da bo ostal zvest temu razodetju," je povedal režiser glede svojega koncepta.

Avtor priredbe je Robert Azencott, za prevod je poskrbela Maja Gal Štromar. V predstavi igrajo Jurij Drevenšek, Boris Ostan, Tina Gunzek in Primož Forte. Z režiserjem sodeluje ekipa, ki je z njim ustvarila tudi prvo uprizoritev te adaptacije v Parmi: scenograf in kostumograf Andrea Viotti, skladatelj Antonio Di Pofi in oblikovalec svetlobe Claudio Coloretti.