Na Malem odru Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor so v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana uprizorili obnovitveno premiero gledališko-lutkovne predstave za otroke Pravljica o carju Saltanu Aleksandra Sergejeviča Puškina; v njej nastopajo Nataša Matjašec Rošker, Ivica Knez in Viktor Meglič.

Uprizoritev režira Aleksander Anurov, eden najbolj znanih ruskih igralcev in režiserjev, ki ga odlikuje posebna senzibilnost. Klasično Puškinovo pravljico, biser svetovne literature, je osvetlil z magično gledališko svetlobo. Mariborsko postavitev režijsko vodi igralka in asistentka režije Nataša Matjašec Rošker. Pravljica o carju Saltanu v produkciji mariborske Drame je bila sicer nedavno že uprizorjena na 1. mednarodnem festivalu Arlekin v ruskem Omsku, kjer je prejela nagrado strokovnega občinstva.

Brez zlobne tašče ne gre ...
Nenavadna pravljica nam predstavi vladarja Saltana, ki si za ženo in mater svojega sina Gvidona izbere najbolj iskreno in ambiciozno med tremi vrstnicami, a s tem sprosti zlo, porojeno iz nevoščljivosti obeh tekmic in caričine tašče Babaruhe. Tašča mlado mater in dečka prežene na odprto morje in ju prepusti negotovi usodi. Pravljica obenem pripoveduje tudi o čudodelni naravi (v podobi prijaznega vala, ki brodolomca odreši na samotni otok) in dobrodušnosti očarljive labodke, ki Gvidonu kot svojemu junaškemu rešitelju pred jastrebom skozi več čudežnih krogov pomaga do srečnega konca. Tam se labodka za junaškega kneza spremeni v prelepo nevesto.

Največji v deželi neštetih liričnih duš
Puškin sicer velja za največjega ruskega pesnika, ki je postavil temelje ruski književnosti (do tedaj je za ruščino veljalo mnenje, da je neprimerna za literarno ustvarjanje). Bil je izredno plodovit pisec, poln vneme in optimizma, ki je dobro razumel tisočere značajne poteze ruskega človeka. Njegova lirična poezija - za katero velja, da je prijetna za rusko uho, a v svoji melodičnosti težko prevedljiva - in njegova preprosta in živahna proza sta služili za žlahten vzor za vse pisce, ki so mu sledili. Njegova najpomembnejša dela so roman v verzih Jevgenij Onjegin (prvi veliki ruski roman), drame Boris Godunov, Poltava, Bronasti konjenik, Mozart in Salieri, Kamniti gost, Gostija v času kuge ter pesmi Ruslan in Ludmila, Ujetnik Kavkaza, Bahčisarajska fontana, Cigani in roman Kapitanova hči.