Prva predstava izpod peresa Stephena Kinga bi morala na odrskih deskah v Atlanti zaživeti že leta 2009, a so premiero nenehno prelagali, menda zato, ker se Mellencamp in režiser nikakor nista mogla zediniti glede umetniške vizije. Zdaj je režisersko taktirko prevzela Susan Booth in vse kaže, da bo aprila 2012 predstava nazadnje zaživela.

Projekt se je pravzaprav rodil že pred dolgimi enajstimi leti. "John je imel idejo za zgodbo o duhovih v opuščeni kabini in o tem, kako se rivalstvo in zamere med brati lahko prenaša iz generacije v generacijo," je razložil Stephen King. Mellencamp je nato svojemu agentu povedal, da hoče, da bi mu scenarij spisal "nekdo kot Stephen King" - in izkazalo se je, da imata pravzaprav istega agenta. Sestanek pozneje je bilo že sklenjeno, da bosta moža sodelovala. "Eden izmed razlogov, zakaj se tega lotiti, je bil predvsem ta, da ni nihče od naju tega še nikoli počel," pravi King.

Rivalstvo, ki je močnejše od smrti
Pisatelj je tako spisal osnutek zgodbe, v kateri se življenja živih prepletajo z usodami mrtvih. V gozdarski koči, v katero sta se naselila duhova bratov, ki sta se v njej pobila, jima družbo delajo še duhovi zveznih vojakov iz ameriške državljanske vojne. In sredi tega plesa mrtvakov počitnikuje še kako živa družina, oče z mlajšima bratoma tistih dveh, ki sta se med seboj poklala in ki se prav tako sovražita kot njuna predhodnika. "John je hotel, da bi se vse skupaj dogajalo na Jugu, ker je velik oboževalec Tennesseeja Williamsa, jaz pa sem se strinjal, ker sem ravno v tistem času velik obral Williama Faulknerja in sem imel cel kupih teh glasov v glavi."

"Antispiderman"
Če bo predstava Ghost Brothers Of Darkland County uspešna, bi se seveda lahko znašla na Broadwayu, a King ni imel pretirano velikopoteznih načrtov. "Napisal sem predstavo za majhen oder, za majhno igralsko ekipo, za katero ne potrebuješ neznanskih tehničnih kapacitet, nekakšnega antispidermana. John je hotel pristno "americana" glasbo, glasbo za džins, in meni je bila ta ideja neznansko všeč. Hotela sva sedem ali osem glasbil in akustični zvok." Pri tem je bil Mellencamp odgovoren tako za glasbo kot za besedila pesmi, kajti Kinga priznava: "Pesmi in poezija so zunaj mojega dometa."

Muzikal za moške
Recenzent revije Esquire, ki si je priprave ogledal že daljnega leta 2007, je bil takrat navdušen: "Muzikali po navadi niso ravno zadeva za moške. Ampak tale ni samo tak, da se ga bo dalo prenesti, pač pa je dober. To bo morda prvi muzikal od moških in za moške. Nobenega orkestra ni, samo dve akustični kitari, harmonika in gosli. Pesmi so obenem srhljive in vseameriške."

Še pred premiero Mellencamp načrtuje izid trojnega albuma, na katerem bodo tako vse pesmi iz predstave kot tudi dialogi iz predstave. Pesmi so za to priložnost odpeli Elvis Costello, Neko Case, Kris Kristofferson, Sheryl Crow, Taj Mahal in Rosanne Cash. Celotna zbirka naj bi učinkovala kot "stara radijska oddaja z glasbo".