Jaz vas ljubim je kolaž dveh enodejank in dveh kratkih zgodb Antona Pavloviča Čehova. Kratka zgodba Žalost o kočijažu, ki mu je pred kratkim umrl sin in bi rad o tem govoril, deluje kot vezni člen med dvema enodejankama Medved in Snubač ter kratko zgodbo Šala (ki je v ruščini naslovljena Mala šala). Foto: SLG Celje / Jaka Babnik
Jaz vas ljubim je kolaž dveh enodejank in dveh kratkih zgodb Antona Pavloviča Čehova. Kratka zgodba Žalost o kočijažu, ki mu je pred kratkim umrl sin in bi rad o tem govoril, deluje kot vezni člen med dvema enodejankama Medved in Snubač ter kratko zgodbo Šala (ki je v ruščini naslovljena Mala šala). Foto: SLG Celje / Jaka Babnik

Zakaj bi pisali, da gre neka oseba s podmornico na severni tečaj, da bi se na neki način spravila s človeštvom, medtem ko se sočasno ženska, ki jo ljubi, s teatralnim krikom požene z najbližjega zvonika? Vse to je neresnično in se v resničnem življenju ne dogaja. Pisati je treba preprosto – o tem, kako se je Pjotr Semjonovič poročil z Marjo Ivanovno. To je vse.

Anton Pavlovič Čehov
Čehov piše o vsakdanjih težavah v življenju navadnih ljudi. Njegov cilj je, pisati čim objektivneje, ne da bi bil sodnik svojim likom, kot avtor se drži v ozadju in tako rekoč ne obsoja in razsoja o tem, kaj je prav ali narobe. Objektivnost so mu sodobniki mnogokrat očitali, češ da ne zastopa nobenih političnih ali estetskih prepričanj. Vendar Čehov v svojih pismih pravi, da piše tako, da bi se ljudje v njegovih igrah spoznali in da bi uvideli, kako bedno živijo, in posledično kaj spremenili. To stanje je imenoval 'žalostna komičnost vsakdanjega življenja'. Foto: SLG Celje /Jaka Babnik

Slovensko ljudsko gledališče Celje bo nocoj ob 19.30 na Odrupododrom premierno uprizorilo lirično farso Antona Pavloviča Čehova Jaz vas ljubim. Naslov združuje enodejanki Medved in Snubač ter odrsko adaptacijo kratkih zgodb Šala in Žalost. Avtor priredbe besedila in režiser je Nikola Zavišić.

Veliko več kot le avtor Češnjevega vrta
Anton Pavlovič Čehov je dandanes znan predvsem kot resen dramatik, in sicer po svojih štirih igrah (Utva, Striček Vanja, Tri sestre, Češnjev vrt), ki spadajo med temeljna dela moderne dramatike. Kar precej je poznan tudi kot pisec enodejank, ki jih še vedno uprizarjajo tako profesionalna kot amaterska gledališča po vsem svetu in tudi pri nas, predvsem Snubača in Medveda. Najmanj pa je poznan kot pisec kratkih zgodb, čeprav jih je v najplodnejših časih objavljal več kot sto na leto. V Sloveniji se to kaže tudi po tem, da veliko njegovih najbolj znanih kratkih zgodb ni niti prevedenih ali so dostopne v prevodih, ki so nastali pred več kot petdesetimi leti. Celjska ustvarjalna ekipa je ob pripravljanju pričujoče postavitve, denimo, ugotovila, da zgodbi Žalost in Šala sploh nista prevedeni v slovenščino.

"Žalost" je vezni člen
Za mešanje kratke proze in dramatike se je Zavišić po lastnih besedah odločil zato, ker ima kratka proza Čehova enako emotivno in tematsko globino kot njegova dramatika. Dramaturška struktura se naslanja na zgodbo Žalost. V njej kočijaž Jon Potapov vozi svojo kočijo po zasneženem Petrogradu in poskuša z različnimi strankami navezati pogovor, da bi jim razkril bolečino ob izgubi svojega nedavno umrlega sina. Stranke, ki jih kočijaž prevaža, "odhajajo" v svoje zgodbe in nove dramske razmere.

S "povezovalno dramaturgijo", ki združuje prozno in dramsko ustvarjanje velikega Rusa, se dramska in prozna dela Čehova povežejo v čvrsto narativno strukturo, iz katere se rodi globoko emotivna in komična uprizoritev, ki temelji na medsebojnih odnosih.

V predstavi nastopajo Miro Podjed, Jagoda, Vojko Belšak, Igor Sancin, Andrej Murenc, Ana Ruter, Igor Žužek, Barbara Medvešček, Tarek Rashid in Mario Šelih. Prevajalec enodejank je Mile Klopčič, prevajalka kratkih zgodb Tina Kosi. Dramaturginja predstave je Urška Brodar, kostumografinja Maja Benedetti, skladateljica Sonja Lončar.

Nikola Zavišić, rojen leta 1975 v Beli Crkvi v Vojvodini, je med letoma 1997 in 1999 študiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu na oddelku za dramaturgijo in filmsko pisanje. Leta 2000 je diplomiral iz gledališke režije in dramaturgije na DAMU v Pragi, kjer je leta 2003 iz gledališke režije tudi magistriral. Doslej je prejel več kot 20 nagrad.

Zakaj bi pisali, da gre neka oseba s podmornico na severni tečaj, da bi se na neki način spravila s človeštvom, medtem ko se sočasno ženska, ki jo ljubi, s teatralnim krikom požene z najbližjega zvonika? Vse to je neresnično in se v resničnem življenju ne dogaja. Pisati je treba preprosto – o tem, kako se je Pjotr Semjonovič poročil z Marjo Ivanovno. To je vse.

Anton Pavlovič Čehov