Na oder ljubljanskih Križank je tako stopilo 90 pevcev, 80 glasbenikov in 40 plesalcev, ki so nastopili v avtorskem plesno-gledališkem spektaklu. Edward Clug je na videz nezdružljivo glasbo, Rekvijem Wolfganga Amadeusa Mozarta in Rekviem za mojega prijatelja Zbigniewa Preisnerja, postavil koreografijo in predstavo tudi režiral.

Glasbenikom je dirigiral Uroš Lajovic, plesalci pa so nastopili v kostumih Lea Kulaša in na sceni, ki si jo je zamislil Marko Japelj. Oblikovanje luči je delo Andreja Hajdinjaka, medtem ko je kot asistent dirigenta sodeloval Marko Hribernik, kot asistentka koreografa pa Bojana Nenadović Otrin.

Ribe kot navdih
Clug je predstavo opisal s citatom Josepha Hellerja, ki je dejal, da riba spominja na druge ribe, druge ribe pa na - druge ribe. "Ribe so ključna asociacija predstave: po eni strani kot simbol tišine, po drugi pa kot simbol zgodnjega krščanstva. Rekviem lahko doživljamo kot odo življenju, kot odo naši 'zapuščini', sledem, ki jih puščamo v času in prostoru: tistim, ki ostajajo, in tistim, ki prihajajo," je dejal avtor predstave, ki bo v Križankah na ogled še 26. in 27. junija ob 21.00, na mariborskem odru pa bodo premiero postavili jeseni.

Impulzi skozi glasbo in gib
Razmišljanje o minljivosti nakazuje že izbira glasbe; oba Reviema avstrijskega in poljskega avtorja se zdita na prvi pogled nazdružljiva, tudi zaradi več kot dveh stoletij, ki ločujeta življenji obeh skladateljev. A Clug je prepričan, da časovna distanca le še poudarja vsebinsko rdečo nit pripovedi o ustvarjanju, ostajanju, sledeh, ki jih puščamo zanamcem - in o biti. "Rekviem ne pripoveduje določene zgodbe, je posledica osebnih doživetij, tako v Mozartovem kot tudi v Preisnerjevem primeru. Tudi Arhitektura tišine nima določene zgodbe, je pa posledica naših telesnih impulzov, ki bodo izoblikovali prostor in tišino – skozi glasbo in skozi gib," je vzporednice med tremi umetniškimi deli vlekel Clug.

Najprej Mozart, nato Preisner
Rekviem velja za Mozartovo mojstrovino, pa čeprav ni dokončan, saj ga je prehitela smrt. Prav zato se je priljubljeno prepričanje, da je delo Mozartov labodji spev, ki ga je navdihnila sluznja bližajoče se smrti. Skice je skladatelj zapustil do osmega takta stavka Lacrimosa; do tu baletniki plešejo na Mozartovo glasbo, nato pa se Arhitektura tišine navdihuje pri delu poljsega skladatelja. Rekviem za mojega prijatelja se začne z Ofertorijem in se v predstavi nadaljuje z deloma Usoda in Apokalipsa, sklene pa se z Lacromoso, ki jo je napisal Zbigniew Preisner.

Pevski solisti
V 90-članskem pevsem zboru imajo vidnejšo vlogo solisti sopranistki Andreja Zakonjšek in Sabina Cvilak, mezzosopranistka Irena Petkova, tenorist Tim Ribič, basist Luciano Batinić in kontratenorist Giovannino Raffanelli iz mariborske operne hiše ter sopranistka Vera Danilova, altistka Mirjam Kalin, tenorist Dejan Maksimović in basist Slavko Sekulić iz SNG-ja Opera in balet Ljubljana.

Se lahko spet nadeja nagrad?
Avtor predstave, v kateri bosta Rekviema narekovala dogajanje, je solist SNG-ja v Mariboru od leta 1991, zdaj pa tudi vodi tamkajšnji Balet. Od leta 1996 ustvarja avtorske predstave, med katerimi so mu največ priznanja prinesle Tango, One – Bacchelorette in Lacrimas. Clug je dobitnik številnih priznanj, med katerimi v zadnjih letih posebej izstopa nagrada Prešernovega sklada, ki jo je lani prejel za predstavo Lacrimas - Solze.