Ipavčevi dnevi so v Šentjurju potekali od sredine lanskega oktobra in so bili tokrat posvečeni 90-letnici smrti Josipa Ipavca. Skladatelji Ipavci so pustili pomembne sledi v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znana sta brata Gustav in Benjamin, prvi po svojih domoljubnih zborovskih skladbah, kot je Slovenec sem, drugi po odrskih delih Teharski plemiči in Tičnik. Josip Ipavec pa se je v glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. Foto: Wikipedia
Ipavčevi dnevi so v Šentjurju potekali od sredine lanskega oktobra in so bili tokrat posvečeni 90-letnici smrti Josipa Ipavca. Skladatelji Ipavci so pustili pomembne sledi v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znana sta brata Gustav in Benjamin, prvi po svojih domoljubnih zborovskih skladbah, kot je Slovenec sem, drugi po odrskih delih Teharski plemiči in Tičnik. Josip Ipavec pa se je v glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. Foto: Wikipedia

Te so posvetili 90-letnici smrti Josipa Ipavca, s projektom pa želijo glasbo skladatelja približati mlajšim generacijam. Možiček Josipa Ipavca je prvi slovenski in hkrati največkrat izvajani slovenski balet. Glasba je že ob prvih izvedbah kmalu po nastanku prejela številne pohvale, po izidu notovja pa tudi strokovne kritike.
Prvič naj bi Možička izvedli v gostilni Pri divjem možu v Gradcu leta 1901, nazadnje pa ga je leta 2002 na svoj spored uvrstila Zdravniška glasbena komorna skupina, ki ga je izvedla v cerkvi Sv. Florijana v Ljubljani in na Ipavčevih kulturnih dneh v Šentjurju.
Idejni vodja in izvršni producent predstave Možiček je celjski baritonist Boštjan Korošec. Režijo, koreografijo in vizualno podobo predstave je prevzela Anka Rener, glasbo Josipa Ipavca pa je predelal skladatelj Gašper Piano. Predstava je nastala pod okriljem Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur in pokroviteljstvom Občine Šentjur.
Skladatelj Gašper Piano je uporabil moderne prijeme in glasbila, ki jih navadno ni srečati v tej obliki klasične umetnosti. Nekonvencionalno instrumentalno zasedbo, ki je prevzela vlogo orkestra, pa so sestavili prav za to priložnost. Sestavljajo jo Gašper Piano (kitara), Matija Jašarov (programiranje, sampling), Primož Oberžan (efektor, tolkala), Dušan Kneževič (bas) in Urban Krč (bobni).
Gre za skoraj tipično zgodbo commedie dell'arte, zato je koreografinja Anka Rener ohranila komični pridih. Združila je različne plesne tehnike in jih podredila teatralnemu elementu. V predstavi plešejo Bor Pantič, Estela Žutić, Katarina Slapnik, Eva Janković, Zala Koleša in Lea Jan.