Foto:
Foto:

Zame je gledališče predvsem mesto srečanj, prostor, ki razpira vprašanja, se odziva na sodobno družbo. Katarza? Ne vem.

Nevenka Koprivšek
Utrinek iz Mladih levov 2006
Mladi levi
Po mnenju Koprivškove bo med vrhunci letošnjega festivala obisk Jérôma Bela s predstavo Pichet Klunchun And Myself. Foto: RTV SLO

Gostja naše spletne klepetalnice, Nevenka Koprivšek, je prva, ki prizna, da samo eksperimentalnost še ne naredi dobre sodobne gledališke predstave. Sama mora tako med "lovom" na prihodnje goste pogledati okoli trideset predstav, preden se za eno odloči. "Včasih sem imela slabo vest, če sem zaspala, zdaj ne več," je bila iskrena Koprivškova. Kljb temu očitno le ni take suše, saj je izbranih že kar pet predstav za Mlade leve 2007.

Dober glas daleč seže
Tujih gostov za obisk Mladih levov, je zagotovila naša gostja, ni težko navdušiti, saj je festival v gledaliških krogih že precej znan - težje pa jih je korektno plačati ... Sicer pa se take mednarodne gledališke naveze ne rodijo čez noč; organizatorji Mladih levov ustvarjanju določene skupine sledijo več let, si z njimi izmenjujejo videe in jih nazadnje hodijo gledat "v njihovem elementu."

Koprivškova se za ustvarjalni pretok idej rada ozira prek naših meja, vzor tovrstne prireditve pa se ji zdi bruseljski Kunstenfest, festival, na katerem so vse predstave izvedene premierno in je tveganje popolnega poloma vedno prisotno.

Treba se je ozreti čez mejo
Pri gostovanju tujih gledaliških skupin se seveda postavlja vprašanje, kakšen smisel je gledati predstavo v jeziku, ki ga ne razumeš. Koprivškova obljublja, da bodo v prihodnjih letih, če bodo lahko razpolagali z več sredstvi, poskrbeli za podnapise, da pa je del čara prav v stiku z drugačno, tujo kulturo.

Predstav domačih gledališčnikov in plesalcev niso malce bolj ob stran postavili zato, ker Slovenci ne bi premogli inovativnih ustvarjalcev, ampak zato, ker je teh deset dni festivala namenjenih prav "prevetrenju možganov" z dogajanjem v tujini.

Prijetno s koristnim (kulturnim)
Umetniške vodje festivala prav nič ne moti, da se nekateri v Staro elektrarno napotijo predvsem ali pa samo zaradi družbe, na pijačo, in ne nujno samo zaradi predstave - ključen del dobrega festivala je ne nazadnje tudi druženje. Po koncu večernega programa organizatorji obiskovalce zato vabijo v Drugo pomoč, kjer lahko skoraj vsak dan za rokav pocukajo tudi nastopajoče umetnike. Ker je program tako natrpan, Koprivškova priznava, da nanj ni uspela uvrstiti toliko okroglih miz, kot bi si želela, da pa bo že drugo leto več poudarka na dialogu z občinstvom.

In nesporna uspešnica?
Seveda letos v programu festivala scenskih umetnosti izstopa prav razstava, zdaj že razvpiti Muzej prekinjenih ljubezni, kamor lahko ljudje "odložijo" spominke svojih propadlih zvez. Koprivškova je hrvaški projekt povabila zato, ker skuša vsako leto v festival vključiti kak projekt, ki občinstvo vključi še na malo drugačen način, pa tudi tiste, ki sicer v gledališče ne hodijo.

Zame je gledališče predvsem mesto srečanj, prostor, ki razpira vprašanja, se odziva na sodobno družbo. Katarza? Ne vem.

Nevenka Koprivšek