Gre za švicarsko šolo, ki jo je ustanovil ravno Maurice Bejart, v portoroškem Avditoriju pa bodo plesalci izvedli svetovno premiero predstave Un école de la vie (Šola življenja). To se je zgodilo danes ob 21.30, ob čemer velja povedati, da je plesni spektakel nastal ob 15. obletnici delovanja šole. Produkcija je kompozit novih etud, oblikovanih na šoli, ter Bejartove suite Dioniz. Plesno upodobitev divje in obenem ne povsem določene zgodbe, ki se izrazi v koreografiji, polni vizij, dinamike in močnih čustev, je Bejart prvič predstavil leta 1984. Navdih za Dioniza, v katerem je vsebovana glasba Richarda Wagnerja in Manosa Hadjidakisa, je Bejart našel v glasbi slednjega in v tradicionalnih grških plesih.
Omamljeni plesalec, ki žre življenju v obličje
Od kod Richard Wagner? Bejart je tukaj seveda imel v mislih vez, ki je več let povezovala Wagnerja in filozofa Friedricha Nietzcheja. Ta je bil goreči privrženec dionizičnega kot principa življenja, ki neustrašno zre vsem dejstvom tega sveta v obličje in ki se kljub zavedanju minljivosti vsega lepega strastno podaja v iskanje tuzemskih užitkov. Takšen užitek, naslado, ki vedno hodi po robu grozljivega, izraža tudi Bejartov Dioniz. Oziroma kot je plesno predstavo v nekaj besedah povzel mojster sam: "Kot da bi omamljeni plesalec skakal iz zemlje!"
Tri šole Mauricea Bejarta
Šola Rudra Bejart je poleg bruseljske Mudre in dakarske Mudre Afrique - afriška šola od leta 1985 ne deluje več - ena od treh ustanov, v katerih je Bejart šolal mlade plesalce in koreografe. Iz šole Rudra v Laussanu je izšlo mnogo danes uveljavljenih plesalcev, o ustanovi pa je Bejart sam zapisal: "Rudra predstavlja intelektualen in etičen način življenja. Kaže nam način obstoja v modernem svetu, kjer plesalec prevzame družbeno vlogo. V današnjem času, kjer je vsakomur vse dovoljeno, je izrednega pomena, da še obstaja nekdo, ki se je pripravljen s pravo voljo in pristopom spopadati z življenjskimi bitkami."
Maurice Bejart je umrl lani novembra in z njim smo izgubili še enega od velikanov baletne koreografije 20. stoletja, enega iz družine, katere del so bili vsaj še George Balanchine, William Forsythe, John Neumeier, Jerome Robbins in Martha Graham.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje