V besedilu najdemo vse, kar je pozneje postalo razpoznavni znak veličine Koltèsovega pisanja. Najprej lik, ki je v svoji samoti, želji po Drugem, prošnji po ljubezni podoben samemu piscu. Nato izključenost, nasilje, strastno hrepenenje po odnosih, ki ne bi bili zgolj denar in seks. Foto: Mini teater
V besedilu najdemo vse, kar je pozneje postalo razpoznavni znak veličine Koltèsovega pisanja. Najprej lik, ki je v svoji samoti, želji po Drugem, prošnji po ljubezni podoben samemu piscu. Nato izključenost, nasilje, strastno hrepenenje po odnosih, ki ne bi bili zgolj denar in seks. Foto: Mini teater
Osamljen moški na ulici v dežju govori drugemu moškemu, mladeniču, čigar obstoj se nam ne zdi vprašljiv. Od njega noče ničesar, če pa že kaj hoče, je prošnja hkrati tako silovita in zmedena, da je skoraj svoje lastno zanikanje. Foto: Mini teater

Dramsko besedilo v obliki monologa v enem stavku Noč čisto na robu gozdov je Bernard-Marie Koltès napisal leta 1977 in ga uprizoril na avignonskem festivalu Off. Prvo slovensko uprizoritev je dramsko besedilo doživelo v režiji Ivice Buljana, spremljal pa jo je izid treh dramatikovih besedil (V samoti bombaževih polj, Noč čisto na robu gozdov in Tabataba) v knjigi Koltès v prevodu Suzane Koncut.

Dest let pozneje so se v Mini teatru odločili, da bodo Buljanovo postavitev teksta obnovili in jo na odru Mini teatra prikazali 14. 10. ob 20.00.

Usoda govorca (Robert Waltl) se vrti okoli tem, ki so avtorju besedila najljubše: samota, iskanje lastne identite, sanje o boljšem in lepšem življenju, izključitev iz družbe, nezmožnost izražanja zahtev in nezmožnost upreti se želji. Kvazimonolog je namenjen fiktivno navzočemu sogovorniku. Osamljen moški na ulici v dežju govori drugemu moškemu, mladeniču. Od njega noče ničesar, in tudi če bi kaj hotel, je njegova želja tako silovita in zmedena, da je skoraj svoje lastno zanikanje. V besedilu je prvič dosegel ravnotežje med govorjenim in napisanim jezikom, ki je postalo razpoznaven pečat njegovega dramskega opusa.

Koltèsov opus se po njegovih lastnih besedah začenja z Nočjo čisto na robu gozdov iz leta 1977. To besedilo na videz ustreza temu, kar se v sodobnem gledališču označuje kot monolog. A tu ne gre za običajni monolog, ampak prej za solilokvij, kvazimonolog, govor, namenjen nekomu, ki ne odgovarja.


Kako do vstopnic?
Enemu izmed MMC-jevih bralcev bomo podelili dve vstopnici za predstavo Noč čisto na robu gozdov, ki bo v četrtek ob 20.00 v Mini teatru na Križevniški 1. Pošljite nam naslove treh dram, ki jih je režiral Ivica Buljan, in sicer prek elektronske pošte, pri tem pa ne pozabite pripisati imena in priimka ter telefonske številke. Odgovore bomo sprejemali do srede, 13. oktobra, do 10.00.