Osemintridesetletna Judy, ki je imela včasih zahtevno, a dobro plačano delo v finančnem svetu, si je pred nekaj leti izbrala povsem drugačen način življenja: pustila je službo in se odločila, da bo postala gospodinja. Foto: Peter Giodani/MGL
Osemintridesetletna Judy, ki je imela včasih zahtevno, a dobro plačano delo v finančnem svetu, si je pred nekaj leti izbrala povsem drugačen način življenja: pustila je službo in se odločila, da bo postala gospodinja. Foto: Peter Giodani/MGL

Drama Laure Wade je na prvi pogled frivolno besedilo, ki pa zareže zelo globoko, so prepričani ustvarjalci (besedilo je konec koncev letos dobilo tudi prestižno britansko nagrado Laurencea Olivierja za najboljšo komedijo). Dramaturginja Eva Mahkovic je poudarila, da korenita sprememba, za katero se odloči glavna junakinja, 38-letna karieristka Judy, ni v njeni fiksaciji na 50. leta, temveč v tem, da si želi oblikovati svojo varno hišo, t. i. doll house. Ta bo zanjo predstavljala prostor, ki ga bo lahko obvladala in se bo v njem počutila varno. Ko ji to spodleti, niso posledice nič manj kot tragične. Premiera predstave na Mali sceni bo nocoj ob 20.00.

Kar je bila še pred nekaj desetletji edina izbira, postane nesprejemljivo
"Kdo ji lahko pravico (izbire, op. n.) odreka? V 21. stoletju je obrazov feminizma mnogo, še najbolj nasprotujejo in škodijo drug drugemu. Judyjino izbiro berem kot radikalno žensko izbiro nekega nekonvencionalnega življenjskega vzorca. Ki jo bosta kot vsako nekonvencionalno izbiro svet in sistem zelo težko sprejela in jo celo prej ko slej obsodila kot eksces, obsedenost, bolezen, nekaj sramotnega (čeprav sta enak vzorec še malo prej promovirala)," je v gledališki list med drugim zapisala dramaturginja.

Režiserka Nina Šorak se je z ekipo posvečala predvsem vprašanju feminizma. Leto 2018 je bilo namreč leto gibanja #jaztudi, ki je polariziralo javno mnenje, poleg tega pa se beseda feministka v splošnem pogovornem diskurzu – paradoksalno – še vedno prepogosto uporablja slabšalno in kot oznaka za nekaj radikalnega. Foto: Peter Giodani/MGL
Režiserka Nina Šorak se je z ekipo posvečala predvsem vprašanju feminizma. Leto 2018 je bilo namreč leto gibanja #jaztudi, ki je polariziralo javno mnenje, poleg tega pa se beseda feministka v splošnem pogovornem diskurzu – paradoksalno – še vedno prepogosto uporablja slabšalno in kot oznaka za nekaj radikalnega. Foto: Peter Giodani/MGL

Zanimivo pri besedilu in uprizoritvi je, opozarjajo MGL-jevci, da je tragičnost v njem speljana skozi komedijo. Režiserka Nina Šorak tako poudarja osredotočenost uprizoritve na razpiranje notranjega sveta glavne junakinje, njenih misli in čustev. Med pomembnimi temami predstave, ki jih je režiserka še izpostavila, sta temi obsesije in eskapizma.

Mali vsakdanji pobegi
Eskapizem je režiserko zanimal z vidika, da se danes vsak posameznik odloči, kako bo ubežal resničnosti: "Vsak od nas ima t. i. mini droge, ki so družbeno sprejemljive in so do določene mere celo dobrodošle, ker za posameznika predstavljajo pot v neko varnost, v neko oprijemališče. Eskapizem je denimo lahko zdravo prehranjevanje, šport ali kaj drugega, ki se nato spreobrne v nedobrodošlo obsesijo in lahko posameznika pripelje tako daleč, da izgubi stik z resničnostjo."

Besedilo Laure Wade je navdihnila fetišizacija domačnosti in raznih nostalgičnih vsebin popkulture, kot so kuharske oddaje in tekmovanja v peki; krstno je bilo uprizorjeno lani v britanskem Narodnem gledališču v Londonu. Foto: Peter Giodani/MGL
Besedilo Laure Wade je navdihnila fetišizacija domačnosti in raznih nostalgičnih vsebin popkulture, kot so kuharske oddaje in tekmovanja v peki; krstno je bilo uprizorjeno lani v britanskem Narodnem gledališču v Londonu. Foto: Peter Giodani/MGL

Besedilo bi bilo najlažje katalogizirati kot komično dramo. "Komični elementi so bolj ali manj vezani na dialog. So del vsakodnevnih, mimobežnih situacij, ki se zgodijo preko klepeta ali miselnih postavitev likov, ki zagovarjajo svoje teze. Komika bolj kot ne ves čas spremlja predstavo, a se ob soočanju z velikimi vprašanji in propadanju glavnega lika ta komika na koncu že spogleduje s tragiko. Gre za kombinacijo tega, kdaj in čemu se smejimo oziroma kaj nam smeh kot gledalcu prinese," je dejala režiserka.

Vlogo Judy so v MGL zaupali Ivi Krajnc Bagola, njen mož Johnny pa bo Jure Henigman. V igralskem ansamblu so še Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej in Viktorija Bencik Emeršič v alternaciji z Mirando Trnjanin kot gostjo. Scenografijo podpisuje Branko Hojnik, kostumografijo Ina Ferlan, avtor glasbe je Laren Polič Zdravič, avtorica videa pa Pila Rusjan.

Dragi, doma sem premierno uprizorjena na Mali sceni MGL-ja