Samobor je sorodnikom in prijateljem izrekel sožalje v imenu svojih kolegov in kolegic, s katerimi je skupaj stala na odru SNG-ja Drama in se z njimi srečevala na hodnikih.

Kot je priznal, sta sicer le malo igrala skupaj, prvič v predstavi Mlada Breda Daneta Zajca - so mu pa o kolegici veliko pripovedovali drugi. Ferenčakova je bila v Parizu, Rimu in Londonu in občutek, da pozna svetovljanko, mu je bil zelo všeč. Zavest, da se da biti svetovljan, pa je v njem prebudila marsikatero sanjarijo. Samobor je izpostavil še njeno razgledanost, "odštekanost", odločnost in trmo, s katero je zagovarjala svoja stališča.

Anekdote, ki naslikajo pisano osebnost
Po besedah publicistke Alenke Puhar je bila igralka zmeraj nekaj posebnega, "pisana ptica v veliki sivini". Igralka je bila dovolj izobražena in načitana, da je bila enakovredna sogovornica pisateljem, glasbenikom in drugim ustvarjalcem. Vse življenje je poleg igranja pisala, tudi za moža, pianista Acija Bertonclja. Politikom je pisala jezna protestna pisma, igralcem, ki jih je občudovala, pa raznežena. V tej - po besedah Puharjeve - "žilavi in drobni punci" je bila neverjetna volja. Imela je rada poezijo, zato je prijateljica svoje spominjanje sklenila s pesmijo Vrba Gregorja Strniše.

Slovesnost se je končala s projekcijo odlomkov iz kratkega filma DvaEna režiserja Petra Bratuše, ki je premiero doživel junija lani in v katerem je Ferenčakova posnela svoje zadnje kadre.

Igralka je v filmu nastopila ob Borutu Veselku, taksistu, ki ga gledalci spoznavajo prek naključnih potnikov, ki se znajdejo v njegovem avtomobilu. Zadnjo in ključno potnico, ko taksist sprejme še zadnji klic, je upodobila prav Ferenčakova.

Gledališka svetovljanka
Ferenčakova se je po študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo študijsko izpopolnjevala v Parizu in Rimu. Po vrnitvi je postala članica gledališč Oder 57 in Ad hoc ter tako prispevala k razvoju moderne igre, kot so takrat imenovali igralski slog eksperimentalnih gledališč.

Od leta 1971 do upokojitve je bila članica ansambla SNG-ja Drama Ljubljana. Ob gledališču je pogosto ustvarjala tudi na filmu, televiziji in radiu. Leta 1999 je objavila pesniško zbirko Yaabok. Leta 2003 je režiserka Helena Koder posnela biografski film o Lenči Ferenčak z naslovom Sestra v ogledalu.