Predstavljanje besedil, ki so morda šla v pozabo oziroma so težko dostopna najširši javnosti, je po besedah direktorice gledališkega inštituta Mojce Jan Zoran pomembno tudi zato, ker se na ta način ohranja slovenska gledališka dediščina.
Ne le gola besedila
Digitalna knjižnica je objavljena na spletni strani Slovenskega gledališkega inštituta in kot je povedala vsebinska vodja projekta Katarina Kocijančič, so vsem besedilom dodane opombe. Ti vsebujejo podatke o žanru dramskega besedila, napisane so dramske osebe, kratka vsebina, nekaj informacij o avtorju, datumi uprizoritev in viri.
Gre za splošno dostopno virtualno zbirko, ki omogoča enostaven dostop in vpogled v dela slovenskih dramatikov. Projekt je med drugim nastal zaradi potreb dijakov, študentov, raziskovalcev ter poklicnih in ljubiteljskih slovenskih, zamejskih in izseljenskih gledaliških ustvarjalcev, ki so se obračali na inštitut s prošnjami za dramska besedila slovenskih avtorjev.
Tudi besedila iz 19. stoletja
V digitalni knjižnici je za zdaj dostopnih 13 besedil, in sicer: Brucka ali Obdobje prilagajanja (Milan Jesih, 1976), Butalci (Jaša Jamnik, 1998), Butalci!!! (Jaša Jamnik, 2004), Filozof (Miroslav Vilhar, 1864), Kje je meja? (Josip Ogrinec, 1876), Kralj Matjaž (Ivan Hribar, 1868), Krivda (France Bevk, 1926), Kriza (Rudolf Golouh, 1927), Ministrovo pismo (Josip Vošnjak, 1889), Pravopisna komisija (Milan Jesih, 1984), Predstave ne bo (Dušan Jovanović, 1962), Servus Petelinček (Miroslav Vilhar, 1864) ter Stari in mladi (Anton Medved, 1907).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje