Oglas
Nekaj iztočnic jim ponuja drama Kobilice ali Moj oče igra loto srbske dramatičarke Biljane Srbljanović, ki je bila krstno uprizorjena lani aprila v Beogradu. Predstavo sestavlja 18 prizorov, v katerih se prepletajo ples, glasba, govor, komedija in tragedija, skupna točka pa so jim ljudje, ki nič ne pomenijo in za katerimi ne bo ostalo nič, a ti ljudje smo pravzaprav mi sami. Predstavo, ki je bila premierno na sporedu v Novi Gorici, jerežiral Eduard Miler.
Kdo je res dober človek?Režiser, ki je za predstavo izbral tudi glasbo, je kot bistvo predstave razumel raziskovanje mehanizmov in modelov človekovega preprostega življenja, v katerem je dandanes tisti, ki je najbolj egoističen, tudi najboljši človek. Naslov drame, ki jo je avtorica napisala po naročilu Jugoslovanskega dramskega gledališča, v Novi Gorici pojasnjujejo s tem, kako Srbljanovićeva v predstavi gleda na človeka. Dojema ga kot kobilico, nepomembno žuželko, ki nima časa za razmišljanje, ampak se bori zgolj za preživetje. Razbremenjen kakršne koli refleksije le skaklja z ene točke na drugo, je svoje dojemanje opisala dramaturginja Žanina Mirčevska.
Predstava, ki briše razlike med žanri
V smislu "skakljanja z ene točke na drugo" je predstava tudi zastavljena, saj besedilo nima enotne zgodbe, ampak je sestavljeno iz 18 prizorov. V njih nastopajo člani igralskega ansambla SNG-ja Nova Gorica, med drugim Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Lara P. Jankovič, Iztok Mlakar in Lampe Vujičić, iz ljubljanske Drame pa se jim je kot gostja pridružila Saša Mihelčič.
Dovolj možnosti za poistovetenje
Po pričakovanjih dramaturginje naj bi se vsak član občinstva z lahkoto poistovetil s katerim od enajstih likov, ki zastopajo tri različne generacije. Najmlajšim naj bi bila najbližja 11-letna Alegra, prezgodaj odrasla punčka in duhovno najstarejša med protagonisti na odru. Predstavnik najstarejše generacije na odru pa je 80-letni Jovič, ki zahteva toliko skrbi kot dojenček. Vsi "junaki" se tako na tak ali drugače način bojujejo s staranjem in smrtjo. Pri tem ne gre vedno nujno za biološko staranje, ampak je ustvarjalce prestave in avtorico zanimalo stanje duha in mentalna starost.
O starosti so razmišljali:
S starostjo in staranjem v različnih pomenih so se ob igralcih, režiserju in dramaturginji ukvarjali še lektor Srečko Fišer, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, korepetitorka Rosana Peršolja, oblikovalec luči Samo Oblokar in asistent scenografa Aleksander Blažica. Kakšen izdelek je nastal, bo dokončno jasno en teden kasneje kot predvideno, saj so za 29. decembra načrtovano premiero prestavile bolezen in druge obveznosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje