ružina je mikrocelica, iz katere izhajajo vsi elementi sodobne družbe, vendar družine ne delujejo po političnih načelih. Kaj pa se zgodi, ko se starši odločijo, da bo njihova družina delovala kot parlament?

Parlament z načeli prave demokracije; z lastno (družinsko) ustavo, zakoni, določenim proračunom, davki ... Katalonska dramatičarka Cristina Clemente je v komediji Družinski parlament, ki bo premierno uprizorjena nocoj ob 20.00 na Velikem odru MGL-ja, ustvarila prav takšno družino. Starši (Tanja Dimitrievska in Jožef Ropoša) že od nekdaj skrbijo, da otroka Ana (Lena Hribar) in Riki (Jernej Gašperin) odraščata v skladu z načeli prave demokracije, da se vse odločitve sklepajo na družinskih sejah, kjer ima vsak član enakovreden glas. Zaplete pa se, ko se v najstniški hčerki zbudi revolt in zahteva spremembe, kar pa seveda sproži nepričakovane dogodke in tudi 'prišleka' Aninega nemškega fanta Wolfganga (Domen Valič).

Direktorica in umetniška vodja MGL-ja Barbara Hieng Samobor je pred premiero povedala, da besedilo spaja "hec in res", režiser Primož Ekart pa je po njenih besedah znal združiti prav to, tako da je zelo resne poudarke besedila izpostavil brez "prisilnih molovskih kadenc in formalne črnine". Sam režiser pa je izpostavil dejstvo, da je Španija oziroma Katalonija v očeh preostale Evrope predvsem počitniška točka, ki predstavlja drugačnost, primerno le za čas dopusta, ko pa se pride domov, ta glasna temperamentnost ni več zaželena in ima celo negativen predznak. Ustvarjalci so na oder postavili toplo, temperamentno in glasno družino, ki v nekom, ki pride od zunaj, vzbudi odzive, so pa kljub temu želeli izvorno katalonsko lokacijo zabrisati in družino prestaviti v katero koli izmed (manjših) držav EU-ja. Glasba Davorja Hercega pa zven družine uvršča nekoliko južneje od Alp.

Po besedah dramaturginje Alenke Klabus Vesel, ki je igro v slovenščino prevedla iz avtoriziranega angleškega prevoda Family Council Sharon G. Feldman, je vzporednica med državo in družino v igri zelo spretno vpeljana; družina predstavlja mikro- in država makrosvet. Avtorica se duhovito poigrava z vzorci zapletov znotraj sodobnih parlamentarnih demokracij. Kriza, varčevalni ukrepi, osebni interesi, karierizem, lobiranja, korupcija, predsodki, konservativnosti … Komedija zajema vse slabosti vladanja, posledice le-tega, glasovalne zagate, boj za oblast, vse pasti in demagoške vzorce politike v zgoščeni obliki, obenem pa se osredotoča tudi na mlade kot nosilce novih idej in prinašalce sprememb.

Scenograf predstave je Damir Leventič, kostumografka Belinda Radulović, za jezik in izreko pa je poskrbela Maja Cerar.