Kot pravi, je edina krivda Romea in Julije, da sta bila mlada in zaljubljena, družba pa je tista, ki je ubila njuno ljubezen. Uprizarjanje Shakespearja je po Zupančičevih besedah spopad z močnim dramskim imperijem, v katerega je treba vstopati s sodobnim gledališčem.

Dramski opus Shakespearja, ki se v svojih delih, če zelo poenostavimo, ukvarja predvsem s temami ljubezni, sovraštva in prijateljstva, predstavlja vrh elizabetinske in vse renesančne dramatike. V svoji dramatiki je zastavil temeljna eksistencialna vprašanja in nakazal smer poznejši dramski umetnosti. Njegovi tragični junaki so žrtve spopada nasprotujočih si sil v njih samih.

Zgodba o mladih zaljubljencih, ki prihajata iz sprtih družin Capuletov in Montegov, je bila navdih številnim ustvarjalcem različnih umetniških zvrsti. Zgodbo je v obliki pesmi pod naslovom Tragicall Historye of Romeus and Juliet leta 1562 prvič zapisal Arthur Brooke, pet let pozneje pa jo je v prozi pod naslovom Palace of Pleasure ubesedil William Painter. Shakespeare je črpal od obeh, zgodbo zapisal v obliki dramske pesnitve, jo razširil in dodal številne stranske like. Tragedijo Romeo in Julija je napisal med letoma 1591 in 1595, torej v zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja.

Ne le o ljubezni, ampak tudi o daljnosežnih posledicah nesmiselnega sovraštva
Tragedija o prepovedani, nemogoči in neustavljivi ljubezni je zgodba o sovraštvu in ljubezni, o prevzetnosti in nestrpnosti, o vzvišenosti in omejenosti duha, je zgodba poezije in nasilja. Zaljubljenca prihajata iz sovražnih družin in poskušata kljubovati socialnim sponam. V ljubezni najdeta brezmejno srečo, ki ju vodi v tragičen konec. Največja ljubezenska zgodba vseh časov je poleg zgodbe o ljubezni zgodba o nesmiselnem sovraštvu veronskih družin Capuletov in Montegov, ki sovraštvo prenašata na mlado generacijo. Prav tako obravnava nesmiselnost sovraštva, ki uniči mlado ljubezen, spravo sovražnih družin, ki se zgodi prepozno in ne more obuditi življenj mladih ljubimcev.

V predstavi igrajo Aljoša Koltak, David Čeh, Damjan M. Trbovc, Vojko Belšak, Branko Završan, Rastko Krošl, Tanja Potočnik, Petja Labović, Tarek Rashid, Igor Sancin, Renato Jenček, Jagoda, Liza Marija Grašič, Andrej Murenc, Minca Lorenci, Igor Žužek in Kristian Koželj. Scenografija je delo Alena Ožbolta, kostumografinja je Bjanka Adžić Ursulov, avtor glasbe Aldo Kumar, predstava pa je nastala po prevodu Srečka Fišerja.