Drama antičnega pisca Evripida pripoveduje zgodbo o ženski, ki gre postovoljno v podzemlje, da bi moža rešila smrti. Foto: Ljubljana festival
Drama antičnega pisca Evripida pripoveduje zgodbo o ženski, ki gre postovoljno v podzemlje, da bi moža rešila smrti. Foto: Ljubljana festival

V predstavi, ki jo bodo nocoj uprizorili v preddverju Križank v okviru 68. Ljubljana festivala, naslovno vlogo prevzema članica Slovenskega mladinskega gledališča Katarina Stegnar. Alkestida ne govori veliko. Ima začetni govor, v katerem predstavi vse dvome, nato pa do konca predstave molči, pravi o svoji vlogi igralka.

"Kar pa še ne pomeni, da ne postavlja vprašanj," doda Katarina Stegnar. Alkestido je po njenih besedah mogoče interpretirati na več načinov, lahko tudi kot preračunljivko, ker gre v smrt pred možem. Njihova predstava se s tem ni ukvarjala, zgolj s samo odločitvijo in njenimi posledicami.

Manj znana Evripidova intimna drama, nastala leta 438 pr. n. št., išče odgovore na vprašanja o smrti, izgubi in vlogi ženske v moški družbi. Alkestida žrtvuje svoje življenje za šibkega moža in namesto njega prostovoljno odide v podzemlje, da ga reši smrti. Srboriti polbog Heraklej pa z nepovabljeno gostjo ni zadovoljen, zato jo odslovi in vrne v življenje.

Ključno vprašanje, s katerim se predstava ukvarja, je, ali je v neki brezpogojni ljubezni mogoča odločitev za smrt namesto ljubljene osebe. Foto: Ljubljana festival
Ključno vprašanje, s katerim se predstava ukvarja, je, ali je v neki brezpogojni ljubezni mogoča odločitev za smrt namesto ljubljene osebe. Foto: Ljubljana festival

Kot pravi Livija Pandur, se uprizoritev ukvarja z obrnjenim pogledom mrtve Alkestide na življenje brez nje same. "Ukvarjamo se s temeljno odločitvijo v življenju, z eksperimentom, kaj se zgodi, če lahko daš življenje za nekoga drugega. To vprašanje se zdi na videz preprosto, seveda pa je, ko se zgodi, zelo mejno, zelo radikalno," razmišlja Livija Pandur. Po njenih besedah se tako ukvarjajo z vprašanjem, ali je v neki brezpogojni ljubezni možna odločitev za smrt namesto ljubljene osebe.

Duo Silence je glasbeno kuliso ustvaril, navdahnjen ob glasbeni tradiciji Dubrovnika
Dramo je za uprizoritev pripravila z avtorico priredbe in dramaturginjo Lado Kaštelan iz Hrvaške. Režiserka je k uprizoritvi povabila stalne gledališke sodelavce: scenografa Svena Jonkeja iz skupine Numen, glasbeni duet Silence in fotografa Aljošo Rebolja.

Kostumografinja je bila Danica Dedijer. Za zvočno kuliso predstave sta glasbenika Boris Benko in Primož Hladnik ustvarila avtorsko glasbo, pri kateri sta se ozrla tudi v glasbeno tradicijo Dubrovnika.