Izhodišče za predstavo mi, evropski mrliči je besedilo Simone Semenič, ki je gledališkim ustvarjalcem ponudila odprt tekst brez dialoga. V njem se je naslonila na predstavo Dušana Jovanovića Žrtve mode bum-bum, ki je zaznamovala SMG v 70. letih, in poezijo Srečka Kosovela. Naslov dela izhaja iz verza Kosovelove pesmi Ekstaza smrti: "Z zlatimi žarki sijalo bo sonce na nas, evropske mrliče," je pred premiero povedala dramatičarka.

Ob obeh referencah pa sta besedilo in uprizoritev tesno vpeta predvsem v sedanji čas. "Kako opisati sedanji trenutek? Zdi se, da obstaja določen konsenz glede tega, da je položaj daleč od dobrega, vendar imamo vseeno vtis, da bi stvari lahko bile še slabše. […] Ali kakor napiše Simona Semenič: do grla smo v dreku, ampak vsaj plavamo. […] Kako pogosto poziv k akciji z odra ni nič drugega kot posledica strahu pred soočenjem z globino greznice, v kateri plavamo?" pravi dramaturg in avtor adaptacije Milan Marković Matthis.

Kritika ohranja status quo
Osrednje vprašanje uprizoritve v režiji Sebastijana Horvata je odnos do možnosti za neko boljšo prihodnost, kot so zapisali v gledališču. Zanima jih, kakšen je namen t. i. angažiranega gledališča v sodobnem svetu, kakšen je smisel angažmaja in kritike v sistemu, ki kritike ne prepoveduje, temveč jo vključuje kot bistveni del umetniškega tržišča, s čimer kritični angažma ne odpira nobene možnosti za spremembe, temveč zgolj omogoča podaljševanje statusa quo. Soočenje s to impotenco politične volje, ko je od politike želje ostala le še dolžnost – da še naprej govorimo in še naprej tečemo v krogu.

Dva vzporedna svetova
Po režiserjevih besedah predstava poteka na dveh ravneh oziroma v dveh planih. Eden se ukvarja z estetiko in vlogo gledališča, drugi pa ponuja film življenja – zgodbo partizanke Milice, ki na koncu umre v Hospicu. Ustvarjalci predstave so s tekstom Semeničeve korespondirali na podoben način, kot je ona z Jovanovićevim, je povedal dramaturg.

Za glasbo je poskrbel Drago Ivanuša, ki je dejal, da je prvič pisal za igro, ki predstavlja dva paralelna svetova. Za predstavo je uglasbil tudi dve Kosovelovi pesmi – Destrukcije in Vihar, njegovo Žalostinko za Evropo pa je priredil in ji dodal še nekaj svojega besedila.

Uprizoritev, ki med drugim ponuja tudi refleksijo oziroma ironičen pogled v prakso angažiranega gledališča, se po besedah direktorja Slovenskega mladinskega gledališča Tiborja Miheliča Syeda dobro umešča tudi v okvir letošnje sezone gledališča, v kateri so se spraševali, kakšna je vloga sodobne umetnosti v kontekstu vedno bolj neofašistične Evrope.

V predstavi igrajo Damjana Černe, Brane Grubar k. g., Željko Hrs, Alja Kapun k. g., Boris Kos, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Stane Tomazin, Matija Vastl in drugi. Za sceno in oblikovanje videa je poskrbel Igor Vasiljev, za kostume Belinda Radulović, koreografinja je Anja Bornšek.