Predstava, ki jo je režiral makedonski režiser Martin Kočovski, se je odvila v Stari mestni elektrarni sklenila festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto. Festival, letos posvečen tabujem, je presegel pričakovanja; obisk je bil namreč 90-odstoten. V Kulturnem društvu B-51, ki festival organizira, so zadovoljni tudi z ocenami predstav, saj je občinstvo vse zelo dobro ocenilo. Katera predstava bo prejela največ točk, pa bo znano po nocojšnji sklepni premieri v Stari mestni elektrarni oziroma v četrtek.

Turški odgovor na postmodernizem
Predstava Rdeče je po besedah Domitrovića Kosa odraz dojemanja razlik med vzhodno in zahodnoevropsko kulturo, in to pri najmlajših generacijah. Po njegovem mnenju bo zanimiva ravno zaradi vprašanja, kako te generacije sprejemajo vrednote in vpliv neoliberalizma, oziroma zaradi njihovega načina razmišljanja. Predstava, pri kateri je festival odigral vlogo koproducenta je bogata koreografsko in glasbeno, do zdaj pa so jo odigrali samo enkrat.

Roman Nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka Ime mi je rdeča, ki predstavlja turški odgovor na postmodernizem, velja za vrhunec avtorjeve ustvarjalnosti. Mojstrsko napisana zgodba z mnogoterimi perspektivami pripovedne linije se dogaja v 16. stoletju, ko sultan skupini najboljših miniaturistov naroči knjigo, ki naj bo izdelana mimo toge tradicije. Naročilo povzroči ideološki spor med starim in novim, med otomanskim in zahodnjaškim pogledom na slikarstvo. Prav ta konflikt med tradicijo in sodobnostjo preizprašuje tudi predstava, ki je že razprodana.

Mlajša generacija in religija
Mednarodna skupina ustvarjalcev pod režijskim vodstvom Martina Kočovskega raziskuje po tematskih sklopih romana na križišču dveh poti, kjer se je znašla sodobna generacija mladih. Prva pot je izrazito religiozna, druga pa zagovarja neomejeno svobodo življenja in mišljenja. Obe imata svoje zablode in vrline, saj tako v fundamentalno religijskem kakor tudi v tabujev osvobojenem načinu življenja obstaja nevarnost, da človek izgubi občutek za pravo mero in osnovno človečnost. Vera vedno ostane izziv, predstava Rdeče pa nas seznani z vprašanjem, kako se z njim spopasti v posameznem zgodovinskem času.

Mlajša generacija ni obsedena z religioznim načinom življenja, aktualnejše je vprašanje osvoboditve človeka. Na tej podlagi se vgradi zgodba življenja med vzhodom in zahodom. Če Orhan Pamuk rdečo barvo uporablja kot navdih za strast, umetnost, ustvarjalnost in preseganje razlik, jo mladi ustvarjalci skozi prizmo motivov njegovega romana vidijo predvsem kot opitost od vina ljubezni – motiva, ki je pogost v filozofiji življenja in ljubezni velikih vzhodnjaških pesnikov.