Prav ljubezen je tista, ki jih je pri pripravi programa pripeljala do Dekamerona. Zakaj ljubezen? Ker je ta povsod, meni umetniška vodja Irena Ham. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma bodo danes nastopili 68., letos pod naslovom X - Desetero zgodb ljubezni.

Ena najstarejših slovenskih folklornih skupin, ki ohranja slovensko ljudsko izročilo, je pri tokratni letni produkciji povezala folklorno umetnost z literarno. Oprli so se na znamenito delo svetovne književnosti, v katerem si deset ljudi pripoveduje ravno toliko zgodb, ki se večinoma navezujejo na ljubezen. "Za podobno pripovedovanje smo se odločili tudi mi, vendar uporabljamo drugačen medij - ples, glasbo, pesem in tudi delček pripovedi. V rdečo nit tako skušamo povezati vse spektre folklore, od vizualnih do slušnih izkušenj," razlaga idejni vodja letošnje letne produkcije glasbenik in korepetitor Klemen Bojanovič.

Nastopile bodo vse tri sekcije skupine - mladinska, veteranska in otroška, ki bodo preko plesa, glasbe, oblačilne kulture, ljudskega izročila in besede predstavile slovenske pokrajine in predele. Da bi bil koncert povezan z italijanskim pisateljem, pa so izbrali tudi tri obmejne plese - iz Rezije, Istre in Primorske.

90-minutna produkcija prinaša splete že uveljavljenih imen in tudi delo nekaterih novih in mladih folklornih (po)ustvarjalcev. Glasbe nastopa niso iskali v Boccacciovem času. "Tu smo se zavestno odločili, da ne moremo slediti srednjemu veku, ker bi folklora potem zahtevala takšne plese in kostume. Mi predstavljamo običaje in plese iz 19. in 20. stoletja, literarno delo pa smo izbrali zgolj za formo, ki jo bomo predstavili s folkloro, ki jo dejansko poznamo. Vmes se bodo sicer prepletali odlomki iz Dekamerona, vendar ni bistvena zgodba. Bolj kot za pripoved gre za čustvene tematike, da poskušamo iz gledalca izbezati čustvo," pojasni Bojanovič.

Izhajajo predvsem iz ljubezni. "Ta je povsod, obstaja srečna ali nesrečna ljubezen. Tudi novela o sokolu je tista, ki pripoveduje o obeh straneh ljubezni in tako je tudi v plesu. Tudi pesmi in plesi, ki so nastajali, so nastajali zaradi ali srečne ali nesrečne ljubezni. V tem smislu se vse nekoliko povezuje, zato tudi naslov koncerta X - Desetero zgodb ljubezni," pravi Irena Ham.

Z nastopom želijo svojemu občinstvu sporočiti predvsem, da je vredno ljubiti. "Ljubezen pa lahko človek najde kjerkoli, na tisoče načinov. In čeprav je toliko različnih pogledov in interpretacij ljubezni, še vedno govorimo o ljubezni," je prepričan Bojanovič. Ustvarjalci in koreografi so tisti, ki so bili ali so še del skupine. Tako da so na tem koncertu skoraj vse točke članske.

Letni koncert je tisti, na katerem se želi pokazati vsak, tako glasbeniki kot plesalci, pravi, zato bodo nastopili vsi, tudi tisti, ki so se jim priključili nedavno. Skupina šteje trenutno približno 110 članov, sestavljena pa je iz treh sekcij - veteranske, članske in otroške.

Desetletja skrbi za ohranitev ljudskega izročila
Korenine zgodovine skupine, ki deluje v okviru Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, segajo v leto 1911, ko se je začelo samostojno kulturno delovanje slovenskih železničarjev v Trstu. Po razpadu Avstro-Ogrske je začasno prenehalo delovati in se preselilo v Ljubljano, tam pa ga je nato prekinila druga svetovna vojna. Kulturno udejstvovanje so železničarski delavci obnovili leta 1946 in društvo poimenovali po narodnem heroju Tinetu Rožancu. V njem so sprva delovali godbeni, orkestralni, pevski in dramski odsek, leta 1949 pa so ustanovili folklorno skupino. Ta je iz skromnega števila plesalcev zrasla v eno najpomembnejših slovenskih folklornih skupin, ki slovensko ljudsko izročilo ohranja pred pozabo.