V nekdanjem gospodarskem poslopju gradu Klevevž pri Šmarjeti bodo drevi ob 20.00 v režiji Bergerja in koprodukciji novomeškega Anton Podbevšek Teatra ter Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane premierno uprizorili Shakespearjevega Kralja Leara.

Po Bergerjevih besedah bodo eno najbolj kompleksnih Shakespearjevih dramskih del v prostoru z zgodovinsko tradicijo uprizorili tudi zato, ker trenutno matično stavbo Anton Podbevšek Teatra (APT) prenavljajo, drugi razlog pa je, da skuša novomeško gledališče delovati po vsem dolenjsko-belokranjskem območju in številnih za gledališke izvedbe primernih mestih.

Delo se da umestiti tudi v sedanjost
Shakespearjev Kralj Lear po Bergerjevem mnenju na enem mestu prinaša izbor temeljnih likov in prizorov, vse od uvodnega, ko Lear izsili noro govorico o ljubezni, za katero bo dal kraljestvo, do zaključnega, ki je povezano z njegovo norostjo, sanjami, blodnjami in vrnitvijo k hčerki Kordeliji.

Gre za antologijske like, ki izražajo poseben nabor shakesperijanskega diskurza, ki je na eni strani čista poezija, na drugi pa prototip kirurškega seciranja jezika, misli in gestusa, zaradi vzvišeno-plemenitega pravoreka o političnem in osebno-posamičnem pa se da delo umestiti tudi v sedanjost, je prepričan Berger.

Predstava, ki se spogleduje tako z zgodovinskim kot sodobnim trenutkom, bo podprta s svetlobnimi učinki, glasbo in videom. Bergerjev Kralj Lear, ki je zasnovan za 18 igralcev in 150 gledalcev, se bo dogajal na peščeni površini, zunanji elementi pa bodo zgolj poudarili določene dele dramskih nasprotij, strasti in želja, je povedal Berger.

V predstavi bodo nastopili Pavle Ravnohrib kot Kralj Lear, dvorni norec bo Ivan Godnič, Learova prvorojena hči Goneril bo Draga Potočnjak, njegova drugi hči Reagan Romana Šalehar, najmlajšo Kordelijo pa bo interpretirala Jana Menger. Grof Gloucester bo Borut Veselko, njegova sinova Edgar in Edmund bosta Uroš Kaurin in Matija Vastl, grof Kent bo zaživel v igri Mateja Recerja. Glasba je delo Petra Penka, kostumi Alana Hranitelja pa so avtorska študija elizabetinskih noš.

"Kralj Lear je gotovo eno od klasičnih del svetovne literature, ta vloga pa je zame velika čast in veselje. Drama govori o zelo kompleksnem svetu, njegov Kralj Lear pa je, kot Shakespeare nekje pravi za gledališče, ogledalo sveta," je povedal Ravnohrib.

Predstava, ki sledi prevodu Mateja Bora, bo v prvem nizu na Klevevžu doživela šest ponovitev, štiri pa v Slovenskem mladinskem gledališču.

Nekaj utrinkov iz predstave si oglejte v fotogaleriji.