Bolj kot o spolni usmerjenosti se po besedah glavne protagonistke Vanesse van Durme osredotoča na zgodbo o ljubezni, staranju, dostojanstvu in lepoti.

"Gardenija govori o lepoti in ljubezni, o staranju v dostojanstvu in lepoti. Opisuje namreč zadnji dan v klubu Gardenia, ki po 40 letih zapira vrata. V njej je zelo malo besed, zato si mora občinstvo samo ustvariti zgodbo," je povedala idejna vodja projekta Vanessa van Durme, pred operacijo poklicni igralec z akademsko izobrazbo, po spremembi spola pa poklicna striptizeta.

K sodelovanju v predstavi je povabila skupino prijateljev in nekdanjih kolegov. Med njimi je sedem moških med 60. in 68. letom starosti, vseh transvestitov oziroma transseksualcev, izmed katerih jih nekaj še nikoli ni stalo na odru. Poleg njih je tu še "prava" ženska Griet Debacker ter mladi in nadarjeni Rus Timur, ki v predstavi edini joka.

"Ljudje morajo sprejeti razlike"
"Gardenija ni zgodba o transvestitih, ampak je zgodba o življenju in žalosti," je pojasnila Vanessa van Durme. "Tudi sama sem transseksualka in v predstavi se res razgalimo in pokažemo, kakšni smo. A to je vse. Hočemo pokazati, kakšno je naše življenje in da si zaslužimo spoštovanje, četudi smo nekoliko drugačni, nikakor pa s tem ne želimo promovirati določenega načina življenja oziroma določene spolne usmerjenosti. To nas sploh ne zanima," je poudarila. "Ljudje morajo sprejeti razlike. Ni me treba razumeti ali sprejeti, morajo pa me spoštovati in ne metati kamnov za mano," je dodala.

Zgodbo je navdihnil španski film Yo soy asi iz leta 2000, ki govori o poslovilnem večeru barcelonskega kabareta, o zadnji predstavi transvestitov, ki utrujeni in ostareli stopijo na oder in takoj doživijo neverjetno preobrazbo.

Žalost, skrita za navideznim veseljem
"Gardenija govori prav o mogočni energiji in o slovesu, minljivosti, upanju, slepilu. Zadnja predstava je namreč tudi trenutek odhoda," je v nekem intervjuju povedal režiser predstave Frank Van Laecke.

Tudi po navedbah koreografa in ustanovitelja hiše sodobnega plesa Les ballets C de la B Alaina Platela so želeli prikazati predvsem "žalost, ki je skrita za na videz veselim kabarejskim vzdušjem".

Predstava je premiero doživela 25. junija 2010, po gostovanju v Sloveniji pa odhaja v Avstralijo in ZDA. Doslej je doživela že okoli 200 ponovitev, z 220. junija doma v Belgiji pa je ne bodo več uprizarjali.

V Sloveniji je bila predstav najprej na ogled v SNG Maribor (v okviru Evropske prestolnice kulture), 16. in 17 februarja pa si jo bo mogoče ogledati še v Cankarjevem domu v Ljubljani.