Rossinijev komični siže se kot običajno dotika intimnih interesov in "žgečkljivih" predelov človeške psihe, zlasti dramskih peripetij ob različnih ženitnih posredovanjih. Tokrat si turški beg Mustafa na globoko razočaranje svoje žene Elvire zaželi razširiti svoj harem s strastno italijansko lepotico Isabello, kar zaupa poveljniku svoje straže. Da bi lažje uresničil svoje cilje, želi Mustafa oddati svojo ženo Elviro kar svojemu italijanskemu sužnju Lindoru, ki pa je skrivaj zaljubljen prav v Isabello. Ko ta doživi brodolom ob alžirski obali, si jo poveljnik begove straže na lastno veselje vzame za ujetnico, v begovi palači pa medtem potekajo dogovori o poroki, ki jo zavračata oba, Elvira in Lindoro. Beg Mustafa prepriča Lindora v poroko šele z obljubo, da mu bo dovolil vrnitev v Italijo. Ko Mustafa naposled sprejme ujetnico Isabello, je očaran nad njeno lepoto, toda usoda ima drugačne načrte.
Posodobljena interpretacija Rossinijevega norčevanja
"Rossini je zelo užival v življenju, še posebej je rad nasmejal ljudi, tudi s tem, da se je norčeval iz svojega časa. Moja interpretacija te opere je prav tako posodobljena, da je bolj razumljiva in smešna," je v povedal režiser Pier Francesco Maestrini. "To je tudi glavno sporočilo te opere, torej da zabava," je dodal.
Glasbeno veseloigro v dveh dejanjih je Gioacchino (Antonio) Rossini dokončal leta 1813 na libreto Angela Anellija in še istega leta je bila premierno izvedena v beneškem Teatru San Benedetto. Gre za njegovo prvo delo iz komičnega žanra. Med drugim je zanimiva z vidika žanrskega prepletanja opere buffe s slogovnimi posebnostmi opere serie. Uvertura je zaradi zvočne svežine in komičnega naboja še danes repertoarna stalnica koncertnih podijev, saj odraža omenjeni stilistični dualizem predvsem v učinku presenečenja, ki ga doseže glasbeni "izbruh" celotnega orkestra po počasnih in tihih pizzicatih v kontrabasih.
Zabavna vsebina in zahtevna izvedba
Maestrini, rojen v Firencah, je leta 1995 opozoril na svojo inovativno gledališko estetiko s produkcijo Rossinijeve opere Seviljski brivec za Japonsko operno fundacijo v Tokiu. Za Opero SNG Maribor je režiral že Verdijevo opero Moč usode in Donizettijevo komično opero Ljubezenski napoj, v tej sezoni pa Verdijevo Aido, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom iz Ljubljane.
Italijan je tudi dirigent Gianluca Martinenghi, ki je več let deloval v gledališču Teatro Massimo v Palermu ter dirigiral v številnih evropskih opernih hišah, tudi v Mariboru. Med drugim pripravlja Italijanko v Alžiru za Opero v Sao Paulu. "Kar zadeva glasbo, nikakor ni zabavna opera. Gre namreč za zelo zahtevno delo tako za orkester kot za pevce," je pojasnil.
Vlogo Isabelle bosta odpeli Guadalupe Barrientos in Luisa Francesconi, vlogo Lindora Martin Sušnik in Filippo Adami. "Motor" opere je po besedah režiserja Mustafa, ki ga na odru pooseblja gost iz Brazilije Savio Sperandio. Taddeo je Jaki Jurgec, Elvira Andreja Zakonjšek Krt, Zulma Amanda Stojović in Haly Darko Vidic.