V tekmi za sedem nagrad je deset predstav slovenskih gledališč, še 12 pa jih je bilo izbranih za spremljevalni del, od tega dve tuji. Festival se bo sklenil 12. oktobra.

Selektor Matej Bogataj je v skladu s tradicijo festivala v tekmovalni del uvrstil izključno igrane oziroma dramske predstave brez lutkarskih elementov. Za nagrade se bodo potegovale predstave:
Mali modri Huhu Maje Aduše Vidmar (Gledališče Koper)
Sapramiška 2 - Sapramišja sreča Svetlane Makarovič (Mini teater Ljubljana)
Žužkerada Maje Borin (Lutkovno gledališče Ljubljana)
Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha po Andersenovi pravljici (Slovensko ljudsko gledališče Celje)
In če pride zmaj nazaj Ljubivoja Ršumovića in Branka Završana (Plesni teater Ljubljana)
Mala in velika luna Borisa A. Novaka (Lutkovno gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj).
Kako je oskar postal detektiv Andreja Rozmana - Roze (Rozinteater in SNG Drama Ljubljana)
Livingstonov poslednji poljub Nane Milčinski, Siddharte in Igorja Štromajerja (Anton Podbevšek Teater)
Grozni Gašper Tamare Matevc po motivih Francesce Simon (SNG Nova Gorica in Gledališče Koper)
Pink Janje Vidmar (Lutkovno gledališče Ljubljana)

Predstave bo ocenjevala strokovna žirija, ki jo sestavljajo Petra Pogorevc, Igor Saksida in Marko Čeh. Podelila bo nagrade za najboljšo predstavo v celoti, za najboljšo režijo, najboljšo žensko vlogo in najboljšo moško vlogo ter tri nagrade za posebne umetniške dosežke.

Vendarle ne povsem izločene lutke
V spremljevalnem delu bodo, drugače kot v tekmovalnem, tudi lutkovne predstave. Vanj je bilo uvrščenih 12 predstav, vendar ene zaradi organizacijskih zapletov ne bo mogoče videti. Iz tujine se bosta v tem delu predstavili Gledališče Mala scena iz Zagreba in Theater an der Parkaue iz Nemčije.

Bogataj je želel s svojim izborom v spremljevalnem delu problematizirati nov odnos do animacije, novo uporabo scenografije, novo razmerje med animacijo in igro. Pri ogledu predstav je namreč opazil veliko število novih pristopov pri ustvarjanju odrske iluzije, za katere ni mogoče reči, da jih v prvi vrsti določata lutka ali klasična igra. Pri predstavah pa je opaziti uporabo novih tehnologij, novih medijev, filmov in projekcij.

Za začetek bomo rapali
Festival bo danes kot del spremljevalnega programa odprla krstna uprizoritev drame Janje Vidmar z naslovom Brez, ki je lani na natečaju LGL za izvirno dramsko besedilo za otroke in mladino prejela nagrado zlata paličica. Igra tematizira iskanje prave poti v kaotični sedanjosti, njen protagonist je najstniški raper Simi, ki ga igra Jan Bučar.

Je prihodnost v širjenju spektra?
Festival Zlata paličica je sicer na prelomni točki oziroma v fazi preoblikovanja, ne le zato, ker se je po pripojitvi Gledališča za otroke in mlade, pod okriljem katerega je potekal v preteklosti, k LGL-ju znašel v novi hiši, temveč tudi zato, ker letos ni dobil namenskih sredstev javnih financerjev, opozarja direktor LGL Uroš Korenčan. Kot eno mogočih oblik preživetja predlaga pregledni festival, ki bi vse, kar se znajde na odru, ponujal ne le otrokom in mladim, ampak tudi domači in tuji strokovni publiki.