Večina gledaliških hiš je, kot se za zadnji dan leta verjetno spodobi, izbrala komedijo. Kdor bo 31. decembra nekaj ur preživel v gledališču, lahko računa na smeha polno uverturo v novoletno praznovanje. Komedijam se pridružujejo še balet Hrestač in komična opera Seviljski brivec ter predstave za najmlajše.

Zelenooka muca z odrtgano slušalko
Lutkovno gledališče Ljubljana je za dopoldan pripravilo lutkovno predstavo za najmlajše. Tacamuca je junakinja istoimenske predstave Svetlane Makarovič v režiji Barbare Hieng Samobor. Bela muca z velikimi zelenimi očmi je, čeprav lačna in sama, najbolj ponosna na svojo lepoto. Ko najde mačji tolar, si raje kot hrano kupi svilen zelen trakec, ki paše k njenim očem. Ker misli, da ji trakec prinaša srečo, se odpravi iskat delo in zgodi se ji marsikaj zanimivega, nevarnega, pa tudi žaljivega.

Druga silvestrska predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana pa je Odtrgana slušalka, ki jo je na oder postavila Sanja Neškovič Peršin. Nastala je po motivih istoimenske pravljice dveh Čehov, Miloša Macourka in Adolfa Barna. Odtrgana slušalka je prispodoba, ki opozarja na pomen domišljijskega sveta in na to, da starši otrok velikokrat sploh ne poslušajo. V topli in optimistični predstavi se v glavnih vlogah predstavljata Sanja Neškovič Peršin in Miha Arh.

Za otroke tudi prašički z bujno domišljijo
Gledališče za otroke in mlade je za otroke od četrtega leta dalje pripravilo predstavo Milana Dekleve – navdihnila ga je pravljica Volk in trije prašički – Trije prašičji prašički, ki jo je režirala Andreja Kovač, na oder pa poklicala Nino Ivanič, Tino Uršič, Jana Bučarja in Jerneja Kuntnerja. Rilčica, Smrdko in Vampek so prašički, ki živijo v vsaki otroški sobi. Berejo, telovadijo, radi jedo in se igrajo. In njihova fantazija je včasih bolj resnična od resničnosti same.

Dve mesti, dva moža in ena žena
Odrasle pa je Gledališče za otroke in mlade povabilo na ogled komedije Mira Gavrana Mož moje žene, ki jo je režiral Marjan Bevk. Srečko (Iztok Valič) in Jožek (Ivo Ban) odkrijeta, da sta poročena z isto žensko. Dragica dela na vlaku med Pulo in Mariborom in ima v vsakem mestu enega moža. Prevarana in globoka užaljena moža se znajdeta v vrtincu želje po maščevanju, jeze, medsebojnega tekmovanja za njeno naklonjenost in ohranitve svojih zakonov.

Švejk koraka v Šentjakobskem gledališču
V Šentjakobskem gledališču se bodo gledalci od starega leta poslovili v družbi vojaka Švejka. Črna komedija je nastala po literarni predlogi češkega humorista in pisatelja Jaroslava Haška Prigode dobrega vojaka Švejka, režiral jo je Gojmir Lešnjak Gojc, v Švejkove vojaške škornje pa je stopil Saša Klančnik. Švejk je vojak v prvi svetovni vojni in nekdo, ki ne more oziroma noče sprejeti slaboumnosti sveta, v katerem živi. Prek svojega naivnega, optimističnega in radovednega pogleda na svet razkriva puhlost represivnih državnih organov, vojne in nizkotne človeške narave. Haškov Dobri vojak Švejk je bil uvrščen na častni seznam stotih literarnih del, ki so oblikovale 20. stoletje.

Priročnik za snobe na odru
V ljubljanskem Cankarjevem domu 31. decembra gostuje Teater Komedija z "dance in talk show" na račun snobovstva. Ideja, tekst, režija in glavna vloga v duhoviti predstavi Zgodbe o snobih so v rokah Polone Vetrih. Koreografinja Mojca Horvat je imela na skrbi koreorežijo, Poloni Vetrih pa na odru delajo družbo tudi plesalci. Predstava je nastala po knjižici Priročnik za snobe (Book of snobs), ki je v "deželi snobov", Angliji, izšla leta 1965, napisal pa jo je John Robert Russell, trinajsti vojvoda Bedfordski, ki je verjel, da bi bil svet lepši, če bi zavladala napredna demokratična snobokracija, kjer bi bili lahko vsi bogati in bi prezirali drug drugega. "Kajti vsi ljudje smo snobi," je rekel vojvoda Bedfordski.

Hrestač v Ljubljani, Londonu, na Dunaju ...
V Cankarjevem domu so za 31. december pripravili za konec decembra tradicionalni balet Hrestač – Božična zgodba v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana. Na oder baletno uspešnico postavlja režiser in koreograf Youri Vamos, orkestru pa bo dirigiral Marko Gašperšič. Scena in kostumi za priljubljeni balet so nastali v Spodnjesaškem državnem gledališču, v Ljubljani pa jih je Hrestač prvič "oblekel" ravno decembra letos. Rus Peter Ilič Čajkovski je glasbo Hrestača napisal v letih 1891 in 1892, zgodbo pa je libretist Marius Petipa zasnoval na Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj. Youri Vamos pa je Hrestača nadgradil z Božično zgodbo Charlesa Dickensa – ljudomrznež in zagrenjeni skopuh, ki sovraži božič, v sanjah spozna krivice, ki jih je naredil. Zato se pokesa in se spremeni v prijaznega in radodarnega človeka.

Ko praznimo "šparovčke", na odru Drame Šparovček
V ljubljanski SNG Drami bodo na silvestrovo odigrali predstavo, ki je premiero doživela v začetku decembra. Komedijo Šparovček je po predlogi drame Eugena Marina Labicha napisal nemški dramatik Botho Strauss, na oder Drame pa jo je postavil Martin Kušej, gledališki režiser s koreninami na avstrijskem Koroškem. Glavni junaki komedije so veljaki iz francoskega mesteca, ki se vsak teden dobivajo za kvartopirsko mizo. Dobitke mečejo v prašička oziroma hranilnik, ko bo prašiček poln, pa bodo denar skupaj porabili. Odločijo se za potovanje v Pariz, ki pa jih pričakala drugače, kot so upali – pričakajo jih tatovi, vzvišeni natakarjim, neučinkoviti policisti in druge slabe strani velemesta. Po številnih dogodivščinah se pustolovščina srečno izteče in malomeščani se spet zatečejo v varni svet kopičenja denarja v "šparovčku". V glavnih vloga igrajo Igor Samobor, Saša Pavček, Maša Derganc, Janez Škof in Bojan Emeršič.

S predsodki se bojujejo v MGL-ju
Mestno gledališče ljubljansko je za silvestrski večer izbralo dve predstavi. Na velikem odru bo zaživela komedija Neila LaButa Debela prasica. Pod režijo se podpisuje hrvaški režiser Saša Anočić, v glavni vlogah pa se predstvljajo Ana Facchini, Gaber Trseglav, Uroš Smolej in Iva Kranjc. Mladi in uspešni Tom ter duhovita knjižničarka Helen se spoznata v restavraciji s hitro hrano. Tako sta si všeč, a polena jima pot pravzaprav mečejo drugi – Helen je namreč debela in Toma je strah, kako jo bodo sprejeli njegovi prijatelji. Tom Helen zato skriva pred njimi, a ti odkrijejo njuno sliko in takrat Tom postane tarča posmeha, usoda zaljubljenega para pa se znajde pod vprašajem.

Gospodnija, ki ne zna pospravljati
Mala scena MGL-ja pa bo zadnji večer v letu gostila komedijo ameriškega dramatika Jamesa Prideauxa Gospodinja. Ljerka Belak in Janez Starina sta v komični ljubezenski zgodbi, ki jo je režiral Zvone Šedelbauer, Annie Dankworth, klošarka srednjih let, ki bi se rada rešila ceste, in Manley Carstairs, samski mamin sinko srednjih let. Po mamini smrti Manley potrebuje hišno pomočnico in z nekoliko smole zaposli Annie. Po nekaj urah začetne idile se Manley in Annie spustita v bitko, v kateri ne manjka iskrivih replik, smešnih zapletov in jedkega humorja. Annie je kot gospodinja popolna zguba, poleg tega pa hitro ugotovi, da je našla na pravega kandidata za svoje načrte ter da je Manley v resnici privlačen in čuten moški.

Štajerci obriti v novo leto
Štajerci bodo v mariborski operno-baletni hiši staremu letu lahko pomahali v družbi Seviljskega brivca. Glasbo za komično opero v dveh dejanjih je Gioacchino Rossini napisal leta 1816, pod libreto pa se je podpisal Cesare Sterbini – napisal ga je po komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa. Seviljskega brivca je v Mariboru režiral Plamen Kartaloff, dirigentsko paličico pa vihtita Emil Tabakov in Simon Robinson.

Mariborska drama z norimi tenorji ...
V mariborski Drami pripravljajo na silvestrovo dve predstavi. Komedija Kena Ludwiga Ti nori tenorji, katere režijo je prevzel Jaša Jamnik, je na letošnjih dnevih komedije v Celju dobila nagrado žirije za najboljšo festivalsko predstavo. Zgodba se dogaja v Clevelandu leta 1934, ko v mesto pride slavni tenorist Titi Merelli, ki pa je tudi ženskar in alkoholik. Tito se spre z ženo ter pijan in poln pomirjeval obleži v hotelski sobi, v operi pa ga zaman čakajo. Ker se Tito ne pojavi, ga zamenjajo z drugim pevcem. Z glavnimi vlogami so se v komediji, ki jo odlikuje značajska in situacijska komika, spopadli Kristijan Ostanek, Dunja Zupan, Nenad Tokalić in Vlado Novak.

... in Pavlekom
Druga predstava, ki bo napolnila mariborsko Dramo, pa je monokomedija Pavlek, v kateri naslovnega junaka igra Peter Ternovšek, pod besedilo in režijo pa se podpisuje rokgre oziroma Rok Viličnik. Pavlek se, čeprav mu življenje ne prizanaša, v življenju drži filozofije, da se nihče ne rodi slab.

Slavni Kabaret v Celju
Slovensko ljudsko gledališče Celje se starega leta poslavlja z muzikalom Joeja Masteroffa, Freda Ebba in Johna Kanderja Kabaret. Režijo najbolj znanega broadwayskega muzikala je prevzel Miha Alujevič, koreografijo pa Mojca Horvat. Dogajanje je postavljeno v Berlin leta 1931, v čas divjih zabav in brezskrbnega življenja, ko pa se je začenjal tudi vzpon Hitlerja in nacizma. Mladi ameriški pisatelj pride v Berlinu, kjer bi rad v miru pisal roman. A znanec z vlaka ga popelje, ga spozna z nočnimi klubi, tihotapljenjem umazanega denarja in pevko in plesalko Sally Bowles. S pisanjem zato seveda ni nič.

Vrtnarjeve domislice navdušijo predsednika
V Prešernovem gledališču Kranj je decembra krst na slovenskih gledaliških odrih doživela komedija Jeržyja Kosinskega Gospod Chance. Nosilno vlogo duševno zaostalega vrtnarja Chancea ima v komediji z močnim političnim in socialnim ozadjem, ki jo je režirala Ivana Djilas, Peter Musevski. Chance po smrti gospodarja izve, da se mora izseliti iz hiše. Ker nikoli ni prestopil zagrajenega vrta, se v novem okolju nikakor ne znajde. Zbije ga limuzina in njena lastnica ga odpelje domov. Poleg Musevskega bodo na kranjski oder na silvestrovo stopili še Vesna Jevnikar, Pavle Rakovec in drugi.

Statista sanjata o zvezdništvu
Kranjski gledališčnik bodo zadnji dan leta 2006 s komedijo Marie Jones Kamni v žepih gostovali v Logatcu. Pri "kamnih" sta skupaj z drugimi sodelavci moči združila režiser in scenograf Vinko Möderndorfer in koreografka Mojca Horvat. Charlie Conran je Janez Hočevar Rifle, Jake Quinn pa Borut Veselko. Charlie in Jake sta irska podeželana, ki statirata na snemanju hollywoodskega filma z znanimi zvezdniki. Med čakanjem na snemanje sanjata o srečanjih z zvezdniki in o tem, da bi tudi sama naredila veliki igralski karieri. A ker v stik s hollywoodskimi igralci ne prideta, si pogovore in srečanja z njimi izmišljujeta kar sama.

Če bi Romeo in Julija preživela ...
Špas teater Mengeš vabi s silvestrsko predstavo, o kateri so zapisali tudi "Romeo in Julija malo drugače" in "Tudi Shakespeare je lahko zabaven". Komedija izraelskega pisatelja Efraima Kišona Bil je škrjanec je predstava za tri igralce. Vesna Pernarčič Žunić, Gregor Čušin in Matjaž Tribušon so jo ustvarili pod režijskim vodstvom Borisa Kobala. Če ste kdaj razmišljali, ali bi se Romeo in Julija, če ne bi umrla, spopadala s podobnimi težavami kot drugi pari ... odgovor morda poznajo v Mengšu.

Tina Tarter