Drama hrvaškega književnika Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi, ki je postavljena v čas Avstro-Ogrske, je po kronologiji dogajanja, ne pa tudi po nastanku, prva iz znamenitega Krleževega cikla, v katerega sodita še drami V agoniji in Leda ter 11 novel. Na slovenskih odrih je bila drama doslej uprizorjena osemkrat, prvič leta 1930 prav v ljubljanski Drami.

Vrnitev k "velikim očetom" iz preteklosti
Buljanova nova postavitev je zaživela v ljubljanski Drami, ker režiser meni, da ima tamkajšnji ansambel neverjeten potencial, ki v tem trenutku "enostavno vre". Po Buljanovem mnenju je Krleža velik srednjeevropski avtor, zaradi tematik, ki jih odpira v svojih delih, pa je pomemben tudi za slovenski prostor. "Zdi se mi, da se je treba v časih, ko se nam zdi, da se stvari dogajajo zgolj našim generacijam, vrniti nazaj k 'velikim očetom' iz preteklosti in spregledati, da pravzaprav v ničemer nismo ekskluzivni," je povedal na novinarski konferenci pred dnevi. To je eden izmed razlogov, zakaj se drama Gospoda Glembajevi, ki je bila krstno uprizorjena v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču leta 1929, vedno znova vrača na gledališke odre.

Pomembna značilnost besedila je njegova večjezičnost. Igralci bodo tako poleg slovenščine med drugim spregovorili v italijanščini, hrvaščini in nemščini. S tem so po besedah lektorice Tatjane Stanič želeli predstaviti svetovljanskost Glembajevih, hkrati pa poudariti njihovo negotovost, saj teh ljudi ne določa noben jezik.

Namesto besed včasih spregovorijo druga izrazna sredstva
V vlogi Leoneja Glembaja, ki se po 11 letih "bega pred glembajevskim prekletstvom" vrne v očetovo hišo, nastopa Marko Mandić, ki je slikovito opisal, da je predstava postavljena v večerni poletni čas, ko "imajo vsi svoje menstruacije in vročino najmanj 40". Dodal je, da je gostota besedila velika in da so vsi igralci na predstavi delali zelo intenzivno. Izrazil je upanje, da bo tudi na odru mogoče razpoznati vse plasti, skozi katere so se prebili v ustvarjalnem procesu. Večjezičnost besedila je pozdravil, saj na oder prenaša vsakdanje pogovore, v katere ljudje vstopamo z različnimi načini govora, tudi v različnih jezikih. "Prepričan sem, da gledalcev ne bo oviralo to, da se vsake toliko pojavi stavek, ki ga ne razumejo, saj na odru spregovorijo druga izrazna sredstva," je dodal.

Poleg Mandića v glavnih vlogah članov družine Glembaj nastopajo Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Tina Vrbnjak, Matjaž Tribušon in Aljaž Jovanović. Buljanu je pri režiji kot asistent pomagal Robert Waltl, kot scenograf se je pri tej postavitvi prvič v karieri preizkusil hrvaški avdiovizualni umetnik Dalibor Martinis, večino avtorske glasbe podpisuje Mitja Vrhovnik Smrekar, kostume pa je zasnovala Ana Savić Gecan.