Po obtožbah, ki so se v medijih pojavile v zadnjih dneh, se je Dewitte po poročanju časopisa Kurier že oglasil, da je z družino na počitnicah v Belgiji, do česar ima tudi pravico, saj ni bil aretiran. Foto: APA
Po obtožbah, ki so se v medijih pojavile v zadnjih dneh, se je Dewitte po poročanju časopisa Kurier že oglasil, da je z družino na počitnicah v Belgiji, do česar ima tudi pravico, saj ni bil aretiran. Foto: APA
Salzburg
Na Salzburg je padla senca suma korupcije: ne le na velikonočni, tudi na večji, poletni festival. Foto: EPA
Salzburg
Afera je izbruhnila, dežurna krivca sta znana, a pojavljajo se ugibanj, kako globoko (visoko?) je korupcija segla v resnici.
Kaj bi na vse skupaj porekel Herbert von Karajan?

Slaba dva meseca, preden bo pod taktirko dirigenta Simona Rattla na Salzburškem velikonočnem festivalu (Salzburger Osterfestspiele) zaživel Wagnerjev Somrak bogov (Götterdämmerung), je v Avstriji izbruhnil škandal opernih razsežnosti. Javnost sta pretresli novici o poskusu samomora tehničnega vodje festivala in izginotju izvršnega direktorja, nad katerega so se zgrnile obtožbe utaje dveh milijonov evrov.

Avstrijski preiskovalci so prejšnji konec tedna sporočili, da zaslišujejo osem ljudi, povezanih z afero domnevne prevare in poneverbe denarja. "Preiskava bo predvidoma trajala več mesecev; na dan so prišla neobstoječa podjetja in bančni računi v tujini," je razkril policijski predstavnik za javnost.

Festivalski proračun kot "samopostrežna trgovina"
Štrena se je začela razpletati decembra lani, z nenadno razrešitvijo Michaela Dewitta, izvršnega direktorja festivala, za katerim je medtem - čeprav bi se policija rada z njim pogovorila - izginila vsaka sled. Dewitte naj bi na račune v tujini nezakonito preusmeril na tisoče evrov sponzorskega denarja, poneverjal račune in plačeval za storitve, ki jih festival nikoli ni dočakal. To domnevno početje je predsednica festivala in guvernerka Salzburga Gabi Burgstaller komentirala z besedami, da je bil festival očitno Dewittova "samopostrežna trgovina", ki je delovala znotraj "samozadostnega sistema". "Nekdo bo moral prevzeti odgovornost in plačati škodo," je izjavila in namignila, da nečisti posli trajajo že osem let.

Taksi za 585 evrov ...
Avstrijski mediji so se že dokopali do podatkov o nekaterih Dewittovih "taktikah": na plačilno listo festivala je dodal svojo ženo, neobstoječemu podjetju na Cipru pa je nakazal 300 tisočakov. Zgovorni so tudi nekateri drugi računi: za taksi od salzburškega letališča do središča mesta naj bi odrinil, tako knjige, 585 evrov. Dewitte, ki naj bi tako utajil kar pet odstotkov vseh festivalskih sredstev v zadnjih osmih letih, je v preteklosti obtožbe proti sebi že zavrnil kot "neumnost".

Tragičen razplet za enega od osumljencev
Vodjo tehnične plati festivala Klausa Kretschmerja so prejšnji teden hudo poškodovanega našli pod nekim salzburškim mostom. Predtem so ga, ker je bil prav tako vpleten v prevaro, razrešili dolžnosti. Od poskusa samomora dalje ga vzdržujejo v umetni komi. Obtožen je, da je festivalu v imenu različnih podjetij zaračunal 700 tisoč evrov za "svetovalske storitve", nato pa sam pospravil denar. Pred "nesrečo" je zatrjeval, da je nedolžen oziroma samo "kolateralna žrtev v raziskavi proti Dewittu".

Nihče ni nedolžen?
Očitajoči pogledi se upirajo tudi v Burgstallerjevo: "Predsednica festivala je, a trdi, da ni vedela ničesar, saj se je zanašala na informacije iz druge roke," komenira časopis Der Standard.

Revizijski podjetji Deloitte in Ernst & Young, ki naj bi nadzirali delovanje festivala, prav tako trdita, da o poneverbah nista vedeli ničesar, saj ni finančnih transakcij nobena vzela pod drobnogled.

Salzburški velikonočni festival, ki se letos začne 27. marca, je kot vsakoletno koncertno prireditev že leta 1967 ustanovil legendarni dirigent Berlinske filharmonije Herbert von Karajan. Gre za enega najdražjih festivalov na svetu: vstopnice za dva koncerta in eno operno predstavo stanejo po 1250 evrov.

Ugled je trajno skrhan
V Avstriji seveda vlada skrb, da bo škandal škodil še pomembnejšemu in odmevnejšemu Salzburškemu poletnemu festivalu. "To je tako kot ameriško bombardiranje Beograda - odpisali so ga kot kolateralno škodo. A festivala se odvijata v isti zgradbi in imata enako infrastrukturo. Niti pri najboljši volji se ju ne da v zavesti javnosti ločiti," je daljnosežne posledice komentiral direktor Dunajske državne opere Ioan Holender.