Foto:
Foto:
Žanina Mirčevska je Goethejev roman uporabila zgolj za spodbudo razmisleku o nekaterih temeljnih življenjskih vprašanjih.
Nova predstava Prešernovega gledališča je nastala po dramski predlogi makedonske dramatičarke Žanine Mirčevske.

Drama Werther & Werther avtorice Žanine Mirčevske postavi Goethejevega Wertherja, simbol trpljenja za svetoboljem, žrtev neuslišane ljubezni in večnega raziskovalca smisla življenja, v današnji svet. Drama pa se ne izogne niti obravnavi položaja umetnosti v sodobni družbi.

Prešernovo gledališče z novim članom
V vlogi mladega Wertherja je nastopil novi stalni član ansambla Prešernovega gledališča Branko Jordan, na odru so mu delali družbo trije gostujoči igralci Silva Čušin, Branko Šturbej in Matjaž Tribušon, iz ozadja pa je nad dogajanjem bdel režiser Eduard Miler.

Več kot priredba Goetheja
Mirčevske ob zapisovanju drame Werther & Werther ni vodila zgolj želja po prestavitvi Goethejevega junaka v sodobno okolje z vsemi pastmi in preizkušnjami, ki se postavljajo na pot romantičnemu in nesrečnemu mlademu človeku.

Avtorica je Goethejev roman v pismih uporabila zgolj za izhodišče odrske »razprave« o ljubezni in njenem vplivu na posameznikovo dojemanje smisla življenja, od nemškega romantika pa si je sposodila tudi like. Poleg Wertherja bomo tako srečali tudi ljubko Lotte, Alberta in Wilhelma.

Vsak naj najde svoj smisel
Kot je Goethe v svojem poetičnem romanu presegel osredotočenje na pojem ljubezni in se podal na pot odkrivanja skrivnosti širših razsežnosti človekovega bivanja (smisel življenja, posameznikova vloga v svetu), si je v besedilu tudi Žanina Mirčevska zastavila ontološka vprašanja o smislu bivanja. Dokončnih odgovorov nanja pa ne poda; premislek je prepuščen gledalcu.

Hiperprodukcija zvezdnikov in usoda umetnosti
Posebnost novosti Prešernovega gledališča je tudi izpraševanje gledalca o današnjem položaju umetnosti, natančneje gledališča. Werther se tako pojavi v vlogi medijskega magneta, ki naj bi dosegel večje zanimanje javnosti za gledališko ustanovo, v kateri nastopa.

Drobtinice iz življenja avtorice
Sodobna dramatičarka Žanina Mirčevska se je leta 1967 rodila v Skopju, kjer je tudi končala študij na tamkajšnji akademiji za dramsko umetnost. Veliko let je delovala predvsem kot dramaturginja, izpod njenega peresa pa je prišlo tudi nekaj priredb znamenitih dramskih besedil.

Že v času študija pa je Mirčevska začela v dramska besedila pretapljati tudi lastne domislice in do danes se je v njenem dramskem opusu znašlo že več kot deset iger, spisala pa je tudi že libreto za balet Krvava kontesa.