K združevanju predstav je Buljana spodbudilo nastajanje nove države. Foto: Cankarjev dom
K združevanju predstav je Buljana spodbudilo nastajanje nove države. Foto: Cankarjev dom
Vrhunski užitek prinaša uničenje, uničenje vsega od Boga do človeštva. Foto: Cankarjev dom

Tako dramo Heinerja Müllerja, v kateri nastopa tudi Robert Waltl, kot Novo zemljo je režiral Ivica Buljan, ki je v Novi zemlji združil predstavi Krištof Kolumb Miroslava Krleže in Evropa Ivane Sajko. Kakšna je predstava, ki je nastajala med preoblikovanjem Črne gore v samostojno državo, je bilo mogoče preveriti v Cankarjevem domu v Ljubljani, pred tem pa je bil na ogled še Kvartet, v katerem avtor (re)konstruira Nevarna razmerja.

Prebivalci Nove zemlje
Novo zemljo in obe deli, ki ga sestavljata, povezuje Kolumbov motiv odkritelja novega sveta in motiv Evrope kot ugrabljene in posiljene mitološke boginje. Kostumografijo za Krleževo predstavo je ustvarila Ana Savić Gecan, scenografijo Natalija Vujošević, glasba pa je delo DJ-a Begooda in DJ-a Montecha. V Krištofu Kolumbu (in tako tudi Novi zemlji) med drugim nastopajo Predrag Borilović, Ivan Bezmarević, Olivera Vuković, Branislav Vuković in Danilo Čelebić, v Evropi pa na oder stopijo Ljubica Barać Vujović, Jadranka Mamić, Dragana Popović, Ana Vujošević, Ivan Bezmarević in Viktor Gatolin.

Glavni užitek je uničenje
Precej manjša pa je zasedba v Kvartetu, v katerem se v dialoge in telesne stike z Waltlom zapleta Ana Karić. Buljan je po Müllerjevih navodilih postavil predstavo, v kateri nakazuje idejo zaprtega prostora in tajnih društev, v katerih potekajo sadistične predstave. V njih ni omejitev, nobena beseda ni prepovedana in dovoljeno je početi prav vse. Merteuil in Valmont telesa in duši zabavata s perverznimi igrami, v katerih je glavni užitek uničenje: uničenje drugega, Boga in Cerkve, družbenih in moralnih vrednot ter končno tudi človeštva.