V predstavi gledališča Škuc, ki so jo premierno predstavili v Stari pošti v Ljubljani, nastopajo Damjana Černe, Aleš Korpič in Tadej Troha. Gon je nastal na podlagi del Skrivno življenje Pascala Quignarda, Orlando Virginie Woolf in Nevidna mesta Itala Calvina.

Od bolečine do strasti
Rdeča nit postavitve je meja med področjema bolečine in strasti, odrska postavitev pa je hkrati tudi prostorska instalacija, za katero je poleg režiserke poskrbel še Aleš Korpič. Barbara Kapelj je poskrbela tudi za kostumografijo, koreografija je delo Mateje Rebolj, dramaturginja predstave je Irena Štaudohar, zvočna podoba pa je delo Polone Janežič.

Popotovanje med spomini
Glavna junakinja Orlando je preživela nesrečo, vendar pa počasi zapušča ta svet. V tem obdobju potuje med različnimi spomini, popotovanje pa ponazarja tudi scenografija, ki jo v gledališču poudarjajo kot arhitekturo dogodka. Gledalec je ob spremljanju predstave soočen s snovanjem mreže, kjer se spomini tkejo v različne smeri in spletajo nove pomene.

Barbara Kapelj je ob predstavitvi Gona dejala, da je ustvarjalce predstave navdihnil predvsem jezik Jacquesa Derridaja, prek katerega so skušali ustvariti novo dimenzijo predstave.