Pri njegovem nastajanju je sodelovalo sedem držav, med njimi tudi Slovenija, ki jo kot Gertruda zastopa Damjana Černe. Pasović je dogajanje postavil na turški dvor, slavno vprašanje Biti ali ne biti? pa je v predstavi mišljeno zelo dobesedno, saj je Hamlet muslimanski princ. Hamlet ga ima celo všitega na podsrajci, ki so jih turški princi nosili pod oklepi, preden so se podali v bitko. Predstavo so premierno uprizorili v Sarajevu, kjer jo je občinstvo sprejelo z navdušenjem.
Pomembna tema 21. stoletjaPasović je v predstavi pokazal, da se Hamlet, ki ga je upodobil mladi sarajevski igralec Amar Selimović, prav tako kot na krščanskem danskem dvoru znajde na muslimanskem turškem. "Ena od najpomembnejših tem 21. stoletja je razumevanje muslimanskega vprašanja po 11. septembru 2001," je o razlogih, zakaj je Hamleta postavil prav na turški dvor, povedal režiser sodobne postavitve.
Skupni projekt sedmih držav
Drugi pomen predstave pa je bila združitev sedmih držav pri postavitvi. Z različnimi prispevki so sodelovale Bosna in Hercegovina, Slovenija, Srbija in Črna gora, Hrvaška, Turčija, Francija in Španija, največji delež pa sta prispevala Zagreb in Beograd, za katera je bil to prvi skupni gledališki projekt po razpadu Jugoslavije.
Romeo in Julija pred bombandiranim parlamentom
Amarju Selimoviću in Damjani Černe se je kot Ofelija pridružila Zana Marjanović. Pasović se je že drugič lotil predelave dela Williama Shakespearja. Že leta 2002 je režiral sodobnega Romea in Julijo, katerih drama se je odvila kar pred bombandiranim parlamentom v Sarajevu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje