Opera, v kateri se stapljajo fantastične, sentimentalne in groteskne prvine, je nastala po knjižni predlogi Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna, vsestranskega nemškega umetnika, ki je z estetiko svojih literarnih del močno zaznamoval evropsko romantiko. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Opera, v kateri se stapljajo fantastične, sentimentalne in groteskne prvine, je nastala po knjižni predlogi Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna, vsestranskega nemškega umetnika, ki je z estetiko svojih literarnih del močno zaznamoval evropsko romantiko. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Hoffmanove pripovedke
Jacques Offenbach je bil utemeljitelj operete, ki je nastala na začetku 19. stoletja kot velemestna popularna glasbenogledališka oblika, ki je združevala govorjeni dialog, petje in ples. Za svoje gledališče Théâtre des Bouffes-Parisiens je sprva skladal komično-parodistične opere buffe in enodejanke 'bouffonneries'. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Hoffmanove pripovedke
Offenbach je napisal več kot sto operet in enodejank, opera Hoffmannove pripovedke pa sodi v vrsto najbolj popularnih opernih del in predstavlja nedokončani vrhunec glasbene poetike Jacquesa Offenbacha. Nekaj njegovih si je zagotovilo trajno mesto na sporedih glasbenih gledališč, predvsem zaradi izvirne, duhovite glasbe, pa tudi zaradi domišljenih parodij: v zadnjih je neprikrito grajal politične in družbene razmere drugega cesarstva v času Napoleona III. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor

Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor je znamenito opero Jacquesa Offenbacha Les contes d'Hoffmann (Hoffmannove pripovedke) pripravila v koprodukciji z Aichi Arts Center iz Japonske. Na operno potovanje po realnem in fantazijskem svetu Hoffmannovih pripovedk bo s subtilno interpretacijo popeljal slovenski dirigent Marko Letonja in japonski režiser Džun Aguni, v glavni vlogi pesnika Hoffmanna pa nastopa Luc Lombardo.
Po knjižni predlogi Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna in v radoživi burleskni glasbi "malega Mozarta z Elizejskih poljan," kot je Offenbacha označil Gioacchino Rossini, se Hoffmannove pripovedke umeščajo na razpotje med žanrom francoske komične opere in melodrame z značilno močno čustveno angažiranostjo, celo sentimentalnostjo. Francoski libreto, ki ga je v sodelovanju z Michelom Carréjem napisal Jules Barbier, pa se ne posveča le sočnim ljubezenskim izpovedovanjem, ampak tudi eksistenčnim in poetičnim problemom osrednjega opernega lika, pesnika Hoffmanna.
Pesnik združuje svoje pripovedi
Pripovedi opernega protagonista so povzete po več Hoffmannovih novelah. Eden vidnejših dunajskih režiserjev Hoffmannovih pripovedk Andrei Serban je Offenbachovo opero označil kot alegorijo ali parabolo, ki vključuje tako socialne in kulturne kot seksualne in religiozne teme, čeprav pogosto latentne, skrite v zgodbah in največkrat učinkujejo nelogično, pretirano in provokativno.
Operno zgodbo, ki tako s poetičnim in bivanjskim samoizpraševanjem izstopa iz železnega repertoarja sočnih ljubezenskih avantur, sestavljajo različne pripovedi, v katerih nastopa kot osrednji lik kar Hoffmann sam. Offenbachu jih je zaradi močnega nagovora Hoffmannove proze uspelo povezati v integralno celoto, prežeto z danes že večkrat predelanimi melodijami ter z bogato orkestracijo, iz katere vejeta tudi pristen smisel za humor in dinamično odrsko dogajanje.
Ženski svet moške podzavesti
Kot so poudarili avtorji predstave, je najevečji pomen opere vzpostavitev stika med realnim in fantazijskim svetom, ki gledalcu odpira bogat svet domišljije in vpogled v njegovo podzavest. "Offenbach, ki je bolj znan po operetah, si je vse življenje prizadeval, da bi ga spoznali kot resnega komponista oper, a žal Hoffmannovih pripovedk ni doživel uprizorjenih na odru, saj je pred tem umrl. Naredil je resno opero s prologom, tremi dejanji in epilogom, ki predstavlja dragulj med operami," je dejal novi umetniški vodja mariborske opere Benjamin Pionnier. Zasnova predstave je enostavena, saj na svoji poti Hoffmann pripoveduje o štirih ženskah, ki so zgolj plod njegove domišljije. Opero določa tudi veliko simbolike, saj te štiri ženske predstavljajo štiri različne dele njegovega pravega jaza, je povedal režiser, ki je sicer Hoffmannove pripovedke kot svetovno premiero prvič javnosti predstavil že lani na Aichi trienalu. Zaradi tehtnosti svojega umetniškega dela in izvirne interpretacije opernih zgodb pa uživa visok ugled med svojimi kolegi in glasbenimi izvajalci, zlasti pevci.
Poleg Lombardija, ki ga bo na nekaterih predstavah nadomestil Miro Solman, se bodo na odru predstavili Petya Ivanova, Andreja Zakonjšek Krt, Lana Kos, Irena Petkova, Philippe Rouillon ter solisti, zbor in orkester Opere SNG Maribor.