Prva premiera dela ameriškega dramatika, ki bo nocoj zadihalo na odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica, je bila sicer že marca letos v Mestnem gledališču Ptuj. Režiser Samobor je imel zahtevno delo, da je predstavo na razumljiv način približal gledalcem.
"Tu gre za univerzalno vprašanje, ki tematizira različnost med moškim in ženskim elementom," meni direktor SNG-ja Nova Gorica Jožko Čuk.
Dvajset let se v hipu stopi v prah
Vdovin zmenek (The Widow’s Blind Date) sodobnega ameriškega dramatika in scenarista Israela Horovitza (1939) je psihološko intenzivna igra z elementi absurdističnega humorja, izvirno postavljena v ruralno okolje provincialnega mesteca brez novic, brez dogodkov, brez sprememb in brez ljudi, ki bi jim v življenju uspelo. V takšno mestece z nekaj tisoč prebivalci, kjer vsi poznajo vse, se po več kot desetih letih na videz uspešne emigracije v bolj kozmopolitska okolja vrača vdova Marta Golob. Na večer njenega prihoda se v lokalni predelovalnici odpadnega papirja po spletu okoliščin in pogrebu nekdanjega skupnega prijatelja po več letih ponovno srečata Arnold Kozlevčar in Gregor Podlesek, lokalna moška, ki mesteca nikdar v življenju nista zapustila.
Trojica nekdanjih sošolcev iz osnovne šole praznuje neuradno dvajseto obletnico valete in v čustveno razburkanem večeru se izkaže, da se razmerja med njimi v teh dvajsetih letih niso posebno spremenila. Marta je še vedno nekoliko skrivnostni objekt poželenja in potencialni predmet spora med nekdanjima najboljšima prijateljema, Arnold in Gregor pa med seboj ponovno preigravata in izmenjujeta pozicije moči. V prepiti noči začnejo med nekdanjimi sošolci poleg starih skupnih spominov na dan pronicati tudi stare umazane skrivnosti, ki so jih bolj ali manj uspešno potlačili, vendar so jih vse tri dosmrtno zaznamovale ...
V Vdovinem zmenku nastopajo Primož Pirnat, Gorazd Jakomini in Helena Peršuh. Predstava je, tako Samobor, družbeno koristno dejanje, saj govori o travmatičnem dogodku, ki je zaznamovalo življenja vseh treh osrednjih likov. Po posilstvu je Marta odšla, po 20 letih pa se vrne v domači kraj, da bi s storilcema razčistila preteklost.
Zločin, ki do danes ostaja tabu
Da bi bolje razumeli dogajanje, so se režiser in drugi ustvarjalci predstave srečali s prostovoljkami SOS-telefona in poskušali raziskati, kakšne posledice tako nasilno dejanje pusti na žrtvah. Po Samoborjevih besedah je posilstev v družbi precej več, kot je prijavljenih, zato so z gledališko predstavo poskušali predstaviti pogosto zamolčano tematiko.
"Predstava je pravzaprav eno samo dolgo potovanje preše - vedno bolj se stiska, na koncu pa si želiš, da bi iz nje prišel čist papir. Vendar to ne gre in papir je vedno zapacan," je dejal Samobor.
Eva Mahkovic, ki je besedilo prevedla, je bila odgovorna tudi za dramaturgijo, za sceno je poskrbel Branko Hojnik, za kostume pa Jelena Proković. Avtorja glasbe in glasbena opremljevalca sta Gregor Gruden in Jernej Jurc, luč pa je oblikoval Simon Puhar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje