Besedilo, nastalo po motivih drame Samuela Becketta Srečni dnevi, pripoveduje o ženski poznih srednjih let, ki se z nepretrganim govorjenjem in obujanjem spominov sooča z lastno minljivostjo. Besede jo ohranjajo pri življenju, misel, da jo kdo posluša, jo osrečuje. Predmeti, ki jih hrani v svoji torbi, nosijo svoje zgodbe in jo spominjajo na dogodke iz preteklosti, ljubezenske zgodbe nosijo srečo. Njen mož je le nemo prisoten, a ji to povsem zadošča. Dokler jo kdo posluša, namreč pomeni, da ni sama, in dokler lahko govori, še ni prepozno za srečne dneve.
Srečni dnevi (Podobe iz življenja) je prispodoba življenja, ki je ostalo vkopano nekje v preteklosti. Izraža se skozi navezanost na besede, na spomine in na ljudi. Namesto da bi živeli, se pogrezamo v preživeto in si s tujimi mislimi ohranjamo identiteto. Vseeno je, ali so mrtvi ljudje ali odnosi. Sedanjost pač ni to, kar smo si želeli, in najbrž tudi prihodnost ne bo drugačna.
Režija in koncept uprizoritve so delo Irene Varga, Darke Erdelji in Mojce Simonič, igrata Irena Varga in Mojca Simonič, dramaturginja je Mojca Simonič. Scenografijo je zasnovala Darka Erdelji, kostumografijo Maja Švagelj, glasbo je prispevala skladateljica Nana Forte, avtor videa je Matej Modrinjak, oblikovalec svetlobe Jason M. Smith. Predstava je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor.