Sorodna novica Drago Jančar: Lahko ljubezen preživi pod oblakom zla?

Zgodba monumentalnega romana In ljubezen tudi Draga Jančarja (1948) se začne z drobnim, skoraj naključnim dogodkom: dve dekleti stojita sredi mariborskega trga pred Kavarno Astoria in eno od njiju v mimoidočem pripadniku esesovskih enot prepozna znanca. Ta naključen pogled, ki je ujet v staro fotografijo, sproži dramatičen niz dogodkov, ki se zgodijo v izjemno zgoščenem času zadnjega leta vojne, spremenijo pa življenja za vedno – tako intimno kot družbeno, je zasnovo zgodbe opisal režiser predstave Luka Marcen.

Odrska adaptacija romana o pohorski aferi
In ljubezen tudi v odrski adaptaciji dramaturginje Tatjane Doma za izhodišče jemlje Jančarjevo kompleksno mrežo intimnih človeških usod in pogledov na turbulenten čas zgodovine. "Pri prenosu romana v drug medij je, vsaj za naju, vedno bistveno vprašanje ohraniti zgodbo, ki jo roman nosi. In seveda roman kot neka večja zgodba nima samo ene zgodbe, pač pa še številne manjše, kar je v romanu In ljubezen tudi zelo specifično," je na novinarski konferenci dejala Doma.

Z režiserjem sta ohranila intimne zgodbe štirih protagonistov – Sonje, Ludwiga, Valentina in Katice, ki se nenehno prepletajo. "V najini dramatizaciji sva poleg prepleta preteklosti, kjer je ljubezen še prisotna, in zelo nasilne sedanjosti, iskala točke, kjer se te njihove usode včasih samo dotaknejo, včasih pa usodno prepletejo. Bistveno se nama zdi, kako odločitve ali dejanja nekoga lahko vplivajo zelo usodno na življenje drugega. In tako se skozi najino celotno dramatizacijo prepletajo vse te različne plasti," je pojasnila.

Sorodna novica Kje točno sta hodila Sonja in Valentin: literarni zemljevid popelje po romanu In ljubezen tudi

Dogajanje v času, ko je bila porušena skoraj polovica stavb v Mariboru
Zgodba je postavljena v Maribor, v zadnje mesece druge svetovne vojne. "Tovrstna zgodba se verjetno v Ljubljani ne bi mogla zgoditi ... to je mariborska zgodba, ki pa gotovo prerašča lokalne okvirje, to je tudi zgodba današnjega časa v smislu vprašanja, kako pomembno je ohranjati človečnost. Kajti brez človečnosti, brez tega, da smo še sposobni ljubiti, biti človek, tudi ljubezen ne more preživeti," je povedala Doma.

"Tako kot Jančarjeva predloga tudi uprizoritev prepleta brutalno naturalističnost življenja s poetičnostjo in metafiziko sanj, strahov in ljubezni. In ljubezen tudi tako ni historični pogled na dogodke druge svetovne vojne v mestu Mariboru, ampak predvsem opomnik današnjemu turbulentnemu trenutku, kako pomembna je človečnost. Da ljubezen lahko preživi, ni dovolj samo ljubezen," poudarja tudi režiser Marcen.

Kot je dejal, je "osnovna srž romanov, kot je ta, v njihovi kompleksni mreži odnosov, ki se plete skozi zgodbo, skozi različne poglede, skozi polifonijo glasov, pogledov in tudi na nek način perspektiv v času in prostoru". "Zato se je zelo hitro pojavila zelo jasna slika, da te predstave ne bo mogoče narediti v eni predstavi, ampak da so to v resnici štiri predstave, štirje pogledi na neko leto ali pa leto in pol nekega časa v določenem prostoru," je še povedal.

Sorodna novica Drago Jančar: In ljubezen tudi

Drago Jančar: "Že čakam z velikim zanimanjem, kaj me tokrat čaka"
Pisatelj Jančar je zadovoljen, da so se uprizoritve njegovega romana lotili v SNG-ju Maribor, "ki je nekoliko tudi moj teater". Tu so v koprodukciji s Cankarjevim domom, dunajskim Burgteatrom in Jugoslovenskim dramskim pozorištem pred štirimi leti uprizorili že njegov roman To noč sem jo videl in predstava je bila pri občinstvu zelo dobro sprejeta.

Naslov dela se glede na vsebino morda zdi "trapast". "Naslov je lahko nekoliko zavajajoč, ker gre za resnično monumentalen čas, za čas, v katerem so se ljudje znašli v silovitih nasprotjih ... A dejansko je vprašanje ljubezni ali nekih posebnih osebnih odnosov v središču tega romana, zato seveda ta naslov ni naključen," je še povedal Jančar.

V vlogi Sonje je nova članica ansambla mariborske Drame Gaja Filač, Valentin je Žan Koprivnik, Ludwig Vladimir Vlaškalić in Katica Mateja Pucko. Igrajo še Vojko Belšak, Davor Herga, Matevž Biber, Julija Klavžar, Irena Varga, Matija Stipanič, Nejc Ropret in Jakob Šfiligoj.

Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Lara Ekar Grlj, avtor videa Urban Zorko, lektorica Metka Damjan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in asistentka scenografinje Katarina Prislan.