Pri dramski umetnini, kot je igro Eugena Ionesca označil režiser, je v prvi vrsti pomembna interpretacija njene strukture. Igra ne potrebuje hitropotezne aktualizacije, zahteva pa veliko igralskega artizma, pravi Zupančič. V skladu z modernističnim jedrom igre so poskušali slediti vodilu 'manj je več', zato je scenografija sestavljena zgolj iz kavča, lutke in kocke. Ključen podton v igri pa je malce drugačno branje razmerja med služkinjo in profesorjem.
Onkraj besed je skrito vse
Po režiserjevih besedah je glavna obsesija igre jezik, ki ima tudi jasno dramaturško funkcijo in pelje v dominacijo profesorja nad učenko. Za Inštrukcijo lahko rečemo, tako Zupančič v gledališkem listu, da je onkraj besed skrito vse. "Ker ne povedo ničesar. Jezik pelje v zločin. Zato 'tragika jezika', kot jo je formuliral Ionescov modernizem, danes zveni srhljivo aktualno. Vsekakor pa Inštrukcija ostaja igra o nasilju: o mentalnem in fizičnem nasilju. Igra pripelje burlesko čez rob absurda; komedija za seboj pusti strah," še piše režiser.
V predstavi - premieri bosta danes in v petek - igrajo Boris Ostan k. g., Asja Kahrimanović in Nina Skrbinšek, pod prevod se podpisuje Aleš Berger, scenograf predstave je Alen Ožbolt, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov. Predstava sodi v linijo predstav za mlade, ki so jo v prejšnji sezoni uvedli s predstavo Leonce in Lena v režiji Ivane Djilas.