Umetniške podobe so mešanice resničnega in umišljenega, iz tega pa se rodi močno čustveno izkustvo, piše na spletni strani Festivala Ljubljana, v okviru katerega v prestolnici spet gostuje Eifman. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se bo predstavil z baletnima predstavama Onjegin in Don Kihot ali Fantazije norca. Na zadnji avgustovski dan, v sredo, pa bo v okviru festivala v Križankah koncert ob 60. obletnici Slovenskega okteta.

Onjegin je koreografska različica Puškinovega romana v verzih z dvema dejanjema Jevgenij Onjegin. V njem je združil klasično glasbo Čajkovskega z rockom Sitkoveckega. Eifmanov novi balet sicer ohranja Puškinovo poetičnost in filozofijo ter predstavlja zgodbo s sodobnega stališča.

"Medtem ko navdih iščem v velikih knjižnih delih, skušam z umetnostjo koreografije izraziti čustveno vznemirjenost, ki izhaja iz občevanja z modrostjo in ustvarjalno močjo naših genialnih prednikov. Beseda je inštrument stvarjenja in uničenja. Lahko ustvarja in izniči. Jezik telesa, ki je najstarejša oblika samoizražanja, nosi vsesplošno čustveno in duhovno vrednost. Ko se odločim za knjižni vir, si zadam cilj, da bom svojim sodobnikom razkril sodobne probleme, in to zgolj z veliko umetnostjo koreografije," je ob baletu zapisal koreograf.

Baleta Don Kihot se je lotil, ker je v njem lahko združil večno lepoto, ki jo ljudje srčno iščejo, s sodobno resničnostjo. V novem baletu je don Kihot bolnik v psihiatrični ustanovi, to pa ni naključje, saj je igra zasnovana na resničnem življenju. Bolnik si zamišlja, da je don Kihot, in skuša biti prijazen, ljubezniv in skrben do drugih ljudi. Ali pa je to le simptom duševne motnje? Če je, potem naj živi norčeva fantazija, v kateri si zgradi harmoničen svet, ki lahko premaga lenobno svetovljansko bivanje in izzove moč zla, ki požira ljudi, pa čeprav le v sanjah, Eifmanove besede povzema Festival Ljubljana.

Zadnji večer avgusta s Slovenskim oktetom
Slovenski oktet se bo v sredo ob 20.30 na oder ljubljanskega poletnega festivala vrnil po dolgih letih. Svojo poustvarjalnost je začel pred 60 leti v Ljubljani, od tu so ga poti vodile po vsej domovini in po svetu. Osnovno poslanstvo, širjenje slovenske ljudske pesmi med rojake v zamejstvu in po svetu, je kmalu presegel ter si utrdil status najbolj priljubljenega komornega vokalnega ansambla. V vseh teh letih je imel več kot 5.000 samostojnih koncertov, nastopal je v najuglednejših koncertnih dvoranah in sodeloval z odličnimi glasbeniki.

Na festivalu bo izvedel pesmi z železnega repertoarja, del programa bodo zapolnile skladbe iz zadnjega obdobja delovanja, za sklep pa so prihranili bisere svetovne glasbene zakladnice, ki so jih posneli in izdali na zgoščenki Kaktus.