Neubauer je ob nedavni predstavitvi svoje nove knjige, ki je sicer izšla že lani, a zaradi epidemije nikoli ni dobila primerne predstavitve, izrazil veselje, "da imamo zdaj izvirno svetovno zgodovino plesa v slovenščini". Delo bogati 150 ilustracij.

Poznamo jamske slikarije, kaj pa vemo o plesu prvih ljudi?
Zgodovina plesa se začenja v prazgodovini, o čemer pričajo že poslikave v jamah, kot sta denimo Altamira v Španiji in Lascaux v Franciji, je spomnil avtor: knjigo namreč uvaja s samimi začetki plesa. V nadaljevanju je ples podrobno obdelal v treh obdobjih: starem veku oz. dobi suženjstva, srednjem veku ali fevdalizmu in novem veku. Zadnjemu je, kot je pojasnil, zaradi razvejanosti plesa namenil največji del.

Vsa obdobja je opisal z dveh vidikov, družbenega in plesnega. Kot je ponazoril, se je klasični balet začel razvijati v 17. stoletju, ko je Ludvik XIV. zasnoval Kraljevo akademijo plesa, medtem ko se je moderni, sodobni, prosti oziroma izrazni ples rodil v Ameriki na prelomu iz 19. v 20. stoletje, torej 400 let po klasičnem baletu.

K svetovni zgodovini je dodal še povzetek slovenskega plesa, tako baletnega kot modernega, je še povedal avtor, ki se je trudil biti čim bolj izčrpen in jedrnat.

"Zgodovina plesne umetnosti v svetu je v knjigi predstavljena z vidika človeka, ki je svoje življenje posvetil tej umetnosti in jo, glede na njegovo obsežno delo, doživel iz zelo različnih zornih kotov. Posebej dragocena so avtorjeva razmišljanja in dognanja v povezavi z razvojem plesa v svetu, ki jih je avtor prepletel z jasnimi zgodovinskimi dejstvi," je o knjigi zapisala balerina in umetnostna zgodovinarka Sonja Kerin Kern.

V svoji karieri je Neubauer samo na odru ljubljanske Opere nastopil v več kot 80 plesnih vlogah, njegov ustvarjalni opus pa obsega tudi 80 baletnih koreografij in več deset režij.

Starosta slovenskega baleta
Neubauer, ki sodi v slovenski baletni umetnosti in izobraževanju s tega področja v sam vrh kulturnega ustvarjanja, se je rodil na Golniku. Leta 1953 je diplomiral iz medicine in na Srednji baletni šoli v Ljubljani. V koreografiji se je izpopolnjeval v Moskvi in New Yorku.

Že v času študija je bil član in solist ljubljanske Opere. Med letoma 1960 in 1972 je vodil baletni ansambel Opere SNG, nato pa je bil do leta 1982 direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Nekaj let je vodil tudi Opero in balet Maribor in predaval operno igro na ljubljanski akademiji za glasbo, ves čas je tudi pisal. Je pionir raziskovanja plesne zgodovine v Sloveniji.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji. Je avtor več kot 30 knjig in več kot 500 člankov s področja opere in baleta, sodeloval pa je tudi pri približno 20 enciklopedičnih edicijah domačih in tujih založniških hiš.

Na glasbo slovenskih skladateljev je koreografiral več izvirnih baletov, ustvarjal in predaval je tudi v tujini. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in odlikovanj, leta 2009 ga je nekdanji predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge.