V spektaklu, ki si ga bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma mogoče ogledati danes ob 20.00 in nato še v sredo ob isti uri, vsestranski belgijski umetnik obuja tragedijo s tistimi osnovnimi občutji, ki so jih pri gledalcih vzbujali že Grki. Občinstvo ob spremljanju tragične usode herojev, ki izkusijo strašno mučeništvo, postane sam sotrpin.
Kaj je človeštvo storilo s čarobno močjo ognja?
Prometej, ki se je kot nekakšen antični upornik brez razloga uprl samemu Zevsu, je iz nebes ukradel ogenj – po Fabrovem razumevanju utelešenje ponosne samostojnosti, temelj vsega -, da bi ga predal smrtnikom na Zemlji. Poglavar bogov je takšen ponos kaznoval tako, da ga je za vse večne čase priklenil na skalo v Kavkazu, kjer mu orel zadaja strahotno trpljenje, zaradi tega pa se trpinčeni Prometej izvija in kriči v bolečinah in besu.
Od zapisa do risbe in nazaj
Jan Fabre, čigar misli in ustvarjanje lahko v Ljubljani letos spremljamo že v obliki instalacij, risb in fotografij na razstavi, v prestolnici pa se je ustavil kot kustos letošnjega festivala Exodos, je eden najbolj inovativnih in vsestranskih umetnikov svojega časa.
Leta 1958 v Antwerpnu rojeni umetnik je diplomiral na inštitutu za lepe umetnosti Municipal Institute of Decorative Arts in na akademiji za likovne umetnosti Royal Academy of Fine Arts. Ves čas raziskuje svojo umetniško vizijo in filozofska vprašanja na različnih področjih, obzorja teh pa nenehno širi. "Kadar pišem, vedno tudi rišem, ker hkrati, ko pišem, pišem z ušesom in pišem vizualno, tako da včasih slišim kakega igralca govoriti, vidim ga nekje stati, včasih vidim kostum. Tako da medtem ko pišem – ker vse delam ročno –, vmes še kaj narišem, da ne bi pozabil, da mi ne bi ušla ideja. Včasih pa besede vzniknejo iz risb; iz delovnih risb, nekaj skiciram in potem se pojavi znak in nekaj besed ali vrstica. Kako pride ta vrstica v igro … a potem, pozneje očistim scenarij in postane nekaj ločenega," razmišlja umetnik.

Slo, pohlep in nasilje
Če se vrnemo k njegovim uprizoritvenim delom. Konec 70. let je razburjal, ko je v svojih predstavah z denarjem zažigal kupčke denarja, nabranega med občinstvom. Potreboval je namreč pepel, s katerim je risal. Čeprav piše Fabre drame od leta 1975, je bilo njegovo delo prvič uprizorjeno leta 1989. V predstavah ga zanima telo, v povezavi s katerim raziskuje teme, kot so pohota, lepota, erotika in nasilje.