Zgodba govori o japonskem ribiču Taru Urašimi, ki je na morski obali zagledal skupino vaških otrok, ki so mučili želvo. Žival je rešil, čez nekaj dni pa ga je med ribarjenjem želva ogovorila in ga za nagrado popeljala do svoje vladarice, princese Otohime v Zmajski grad. Ko se ribič želi vrniti domov, mu da princesa skrivnostno šatuljo, ki je ne bi smel odpreti. Ko dejansko pride domov, ugotovi, da je od njegovega odhoda preteklo 300 let.
Japonska pripoved iz 8. stoletja
"To je zagotovo najbolj znana japonska pripoved, saj jo pozna vsak Japonec. Hkrati je to najbolj nenavadna zgodba, saj nima tipičnega srečnega konca," je na novinarski konferenci pred premiero povedal režiser Norijuki Sava, ki v Mariboru dela že dva meseca.
Dramaturginja in avtorica songov Amelia Kraigher je povedala, da japonska pravljica "govori o zelo univerzalnih rečeh, ki se dotaknejo vsakega izmed nas". "Je zgodba o mnogo različnih ljubeznih, tako do narave, do živali, do ljudi, do sanjskih bitij, je zgodba o človeški naravi in našem individualnem dojemanju časa." Korenine zgodbe segajo v 8. stoletje, kar je že samo po sebi fascinantno, je dodala. Po svetu obstaja več različic te zgodbe, navdihnila pa je tudi nastanek številnih filmov, stripov, risank in videoigric.
Japonska in slovenska uprizoritev
Zgodbo je režiser letos postavil na oder že na Japonskem, v tamkajšnji uprizoritvi pa se je dotaknil tudi nedavne jedrske nesreče v Fukušimi. V slovenski izvedbi sledi tradicionalni strukturi pravljice, prirejeni predvsem za mlajše občinstvo. Predstava je namenjena otrokom od tretjega leta dalje. Sava se podpisuje kot režiser, pa tudi koreograf in avtor likovne podobe. "Ko sem prišel v Evropo, sem šel študirat na praško akademijo. Pri celostni podobi vedno izhajam iz ene slike. Tokrat sem izhajal iz te slike in po njej napisal scenarij ter oblikoval scenografijo," je povedal režiser.
"Po eni strani gre za predstavo, ki v sebi nosi precej japonskega, hkrati pa zelo veliko svetovljanskega," je pojasnila direktorica in umetniška vodja LGM-ja Mojca Redjko. Na odru preizkušajo različne lutkovne tehnike in tehnologije, kot so senčno gledališče, maske, koreografija giba ter tradicionalne japonske lutke v velikosti človeka. Režiser je uporabil tudi tehniko bunraku, pri kateri z eno lutko upravljajo trije lutkarji. "Gre za izjemno polno in dinamično lutkovno uprizoritev, kot je verjetno na našem odru še nismo imeli," je dodala.
"Žepna" študija japonskega lutkarstva
Norijuki Sava, ki je študiral slikarstvo na Japonskem, pozneje pa se je preselil v Prago in danes ustvarja kot igralec, režiser in scenograf po vsem svetu, v Mariboru sodeluje v okviru projekta Japonska jesen, ki sodi v okvir predstavitve japonske kulture v Evropski prestolnici kulture (EPK). Program je zasnovan kot predstavitev tradicionalnega in sodobnega japonskega lutkovnega gledališča, nekakšna "žepna" študija posameznih področij japonske lutkovne umetnosti, ki naj bi omogočila izmenjavo, vzajemno učenje in iskanje novih ustvarjalnih poti. Kot so izpostavili v LGM-ju, namreč Japonska s svojo izjemno in bogato tradicijo ter pospešenim razvojem v zadnjih 50 letih predstavlja neskončen vir navdiha, s čimer omogoča ponovno vzpostavljanje razmajanih vrednot zahodne civilizacije, še posebno v umetnosti.
V soboto, 3. in 10. novembra, bo v okviru Japonske jeseni Kino Udarnik predvajal tudi kratke in celovečerne animirane filme Kihachira Kawamota.