"Teoretično je to možno, vendar morate vedeti, da gre tu za tri zavode, ki imajo popolnoma različen pravno-formalni status, zato bi bilo to zelo zahtevno strokovno vprašanje," o združevanju pravi direktor Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica Jožko Čuk. Direktorica koprskega gledališča Katja Pegan pa vidi v tem nadgradnjo dosedanjega sodelovanja med obema gledališčema v različnih koprodukcijah.

Sodelovanje da, združitev "nerealna"
SNG Nova Gorica je nacionalno gledališče, katerega ustanovitelj je država. Ustanovitelj koprskega gledališča je Mestna občina Koper, če pa "pogledamo še tržaško gledališče, gre za popolnoma drugo pravno-formalno strukturo, ki jo je težko spraviti v neki enovit sistem," je še poudaril Čuk. Pred politično odločitvijo bi bilo zato po Čukovem mnenju treba predlog pretehtati tudi z ekonomskega, umetniškega in psihosocialnega pogleda: "Videti je, da je to pobuda posameznikov kot že velikokrat v preteklosti, vendar gre tu za specifičen kadrovski interes."

Če bi do preverjanja o možnosti takšne združitve resnično prišlo, bi ob tem potrebovali smernice za korporativno upravo, saj je Slovenija kot članica OECD-ja zavezana k smernicam korporativnega upravljanja, kjer so točno postavljeni pogoji združevanja ali prevzema. Kot je dejal Čuk, je treba o takšni možnosti razmisliti zelo resno in projekt ob morebitni odločitvi izpeljati strokovno, da ne bi bil videti kot nekakšna "poroka po sili".

Primorska gledališča so že do zdaj precej sodelovala in pripravljala številne koprodukcijske predstave. "Mislim, da je treba še poglobiti sodelovanje in skupne projekte, da pa bi ta tri gledališča imela skupnega upravitelja in direktorja, je po mojem mnenju in po mojih izkušnjah v tem trenutku zelo težka, če ne celo nerealna zadeva," je sklenil Jožko Čuk.

Bi združitev oživila zamrle projekte?
Prav uspešne pretekle koprodukcije pa je izpostavila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Tako bi združitev obeh gledališč po njenem mnenju pomenila le formalno potrditev dejanske povezanosti. Ob tem je opozorila na že obstoječe primere in trende združevanja kulturnih ustanov. V Mariboru in Ljubljani je več ustanov pod isto streho, na primer SNG Opera in balet Ljubljana, zato se Peganova sprašuje, "zakaj Primorci ne bi imeli ravno tako širokega in razvejanega narodnega gledališča". Sinergija med Novo Gorico in Koprom bi lahko med drugim oživila projekte, kot je poletni festival, ki je po njenem mnenju popolnoma zamrl.

Kot dodaja, so za kakršne koli načrte potrebne temeljite analize učinkov tovrstnega združevanja, sama pa v združevanju vidi prihodnost primorskih gledališč. Prav sedanji trenutek, ko direktorji javnih zavodov nenehno dobivajo navodila o tem, kako ravnati ob zmanjšanih finančnih sredstvih, pa je lahko v tem smislu tudi priložnost.

Tudi formalni način, kako bi bilo videti to povezovanje - kot združitev ali priključitev -, po njenem ni bistveno vprašanje. Pomembneje je, kako optimalno črpati sredstva za predstave in te približati gledalcem. "Popolnoma vseeno je, po kakšnih postopkih se to zgodi," dodaja. Sicer pa je Peganova prepričana, da "stvari delajo ljudje" in da bo tudi povezava med gledališčema zaživela le, če bodo pri tem ljudje sodelovali. "Prepričana sem, da se moramo vsi truditi, da bi ohranili to moč, ki jo gledališče na Primorskem ima," še dodaja direktorica koprskega gledališča.