V prihodnosti bi predstavo radi uprizarjali za šolske in turistične skupine, ki si bodo prišle ogledat železarsko zbirko. Foto: BoBo
V prihodnosti bi predstavo radi uprizarjali za šolske in turistične skupine, ki si bodo prišle ogledat železarsko zbirko. Foto: BoBo
Plavžarsko zgodbo, ki je kot drama v treh dejanjih izšla leta 1939, so tokrat umestili v avtentično okolje plavža na Stari Savi. Foto: Gledališče Toneta Čufarja

Ambientalna predstava, ki jo bodo premierno uprizorili nocoj ob 21.00 na muzejskem območju Stare Save, opozarja na tudi danes aktualno grabežljivost.

Pobuda za ponovno uprizoritev Klinarjevega Plavža v njegovem rojstnem mestu, kjer je bila do zdaj odigrana ob osvoboditvi leta 1945 in ob stoletnici jeseniške železarne leta 1969, je bila zamisel Gornjesavskega muzeja. Plavžarsko zgodbo, ki je kot drama v treh dejanjih izšla leta 1939, so tokrat umestili v avtentično okolje plavža na Stari Savi.

Scenograf in igralec Klemen Košir pojasnjuje, da je prostor na Stari Savi tako vabljiv in lep,tako da veliko prilagoditev za predstavo ni potreboval. Obnovljena kasarna služi kot graščina, dimnik, ki je edini ostal od starega plavža, pa bo simboliziral vhod v plavž. Poleg tega so morali dodati še eno hišo in zakriti modernejše elemente. "Na Stari Savi bo res tako kot leta 1550," obljublja.

Jeseni še v "klasični" obliki
Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer so gledališčniki pripravili še "odrsko varovalko". Tako bo jeseni nastala tudi odrska izvedba drame Plavž. "Upamo, da bo predstava živela naprej in da jo bomo lahko bodisi na Stari Savi bodisi v gledališču ponudili šolskim ter turističnim skupinam, ki si bodo prišle ogledati železarsko zbirko," je optimistična direktorica gledališča Branka Smole.

Razprodaja premoženja in gonja za dobičkom - vedno aktualne teme
Da bi bila bolj zanimiva za gledalce, je dramo, katere dogajanje je postavljeno v 16. stoletje, ko so Italijani kupovali slovensko zemljo za izkop in taljenje rude, posodobil režiser Matjaž Koman. Ta tematika razprodaje premoženja je tudi danes zelo aktualna, zgodba pa dokazuje, da zgodovina prevzemov in neoliberalističnih idej ni nova, temveč sega v začetek industrijske revolucije.

"Če odstranimo vse ljubezenske zgodbe, ki govorijo, da se srcu ne da ukazovati, je najmočnejše sporočilo predstave gonja za dobičkom, brezobzirnim grabljenjem denarja, zemlje, časti in oblasti," je povzel Košir.

Za vse, ki poleti ne izgubijo sposobnosti koncentracije
V jeseniškem gledališču so se lotili težke drame, četudi se ljudje bolj odzivajo na komedije. "Priprava komedij je tisti trend, ki rešuje denarnico vsakega gledališča. Pravi gledališki sladokusci pa so zvesti tudi, ko pripravimo predstavo, kakršna je Plavž," je povedala Smoletova, ki si ob tem ne dela utvar, da bi na ta način lahko polnili gledališke dvorane. Rešitev bi bile ponovitve za zaključne skupine v okviru celovite predstavitve jeseniške železarske tradicije.