Tokrat je Farič zbral pet plesalk - Rosano Hribar, Kajo Janjič, Manco Krnel, Ano Mrak in Matejo Rebol - ter glasbeno skupino SToP (kar je kratica za Slovenski tolkalni projekt), ki so premierno nastopili v Linhartovi dvorani, obenem pa dogodek predstavlja tudi praizvedbo glasbenega dela avtorja Milka Lazarja. Ponovitve predstave sledijo 6. in 7. novembra ob 20.00.

Soočanje nasprotij
Predstava sooča in razdeljuje moški in ženski svet, ki pa svojo stično točko najdeta v razpoki. Oziroma, kot je o predstavi zapisal sam koreograf: "Navdih požene palico, ki udari ob predmet. Moški poganja zvok, žensko telo ga sprejema. Na vibrirajoči koži nastaja glasba in se prelije v premik. Premakne se telo, premakne se zavest, premik postane ples. Ritem se prelomi in nekaj parov oči spremlja, kako se zobje zarijejo v trdo skorjo. V ustih se razlije okus in v čeljusti se zapiči krč. Njen pogled se ustavi na površini, po kateri padajo udarci. Njegova roka jih natančno odmerja, zato se ona zlahka znajde v času. Ko mine čas, se spogledata in slovesno priklonita. Nato pozabita drug drugega." Vse skupaj pa je zaznamovano z udarcem na boben, kar navadno v človeku vzbuja srh.

Srh vzbujajoče bobnenje
Levji delež pri ustvarjanju vzdušja ima glasba Milka Lazarja, ki je za osnovo vzel suitne oblike zaporednih zvočnih slik ali atmosfer. Vendar pa posameznih stavkov ne povezuje 'leitmotiv', ampak so zasnovani na kontrastih, ki se skozi virtuozne ritmične - poliritmične repeticije in ambientalno zvočno slikanje povezujejo v celoto. Pisana je za pet klasično izobraženih tolkalcev v razširjeni membranofonski in idiofonski zasedbi in neobligatni klavir (oz. glasba se lahko izvaja tudi brez klavirja).

Tokrat bo delo izvedla skupina SToP; člani skupine Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Damir Korošeč, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše pod skupinim imenom delujejo že od leta 1999. Tolkalce je združila želja po komornem muziciranju, izvajanju zanimivih in kakovostnih skladb ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Predvsem na ritmičnih koncertih, predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal (kar lahko pomeni tudi kuhalnice, posode, pribor, igrače, žoge, žeblje, kladiva, sode, piščalke …).

23 let na slovenski plesni sceni
Začetek plesne in koreografske kariere Matjaža Fariča sega v osemdeseta leta, po šolanju na mariborski baletni šoli in na dresdenski Palluca Schule ter ustanovitvi več plesnih skupin, je jeseni leta 1999 ustanovil skupino Flota, s katero je kot hišni koreograf Cankarjevega doma uprizoril najprej Terminal (v tedniku Mladina razglašen za slovensko predstavo leta 1999), leta 2000 predstavo 10 stopinj pod 0 in leto pozneje Pohujšanje. V letu 2002 sta nastala solistični projekt 3.oLo in predstava Govori mi svoje telo, leta 2003 pa je ustvaril Krog v telesu – kvadrat v glavi in leto dni pozneje še Bari. Leta 2006 pa je s predstavo Nemotelonempesmi in Zakajbimekdoustavil zaznamoval dvajsetletnico profesionalnega plesnega ustvarjanja.