Juri Muri v Afriki bo novo gledališko upodobitev v režiji Branke Nikl Klampfer doživel v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, Ko je Šlemil šel v Varšavo, zgodba o "malem človeku, ki je manj pameten od nas vseh, zato nam lahko proda modrost," kot pravi režiserka Jelena Sitar Cvetko pa bo v Lutkovnem gledališču Maribor.
Poetična igra otroške domišljije
Jurijevo potovanje, polno domišljije in presenečenj, bosta pričarala Matija Stipanič in Maša Židanik. Upodobitev kultne otroške pravljice, ki jo poznajo skoraj vsi otroci, je po besedah Matije Stipaniča "posebna čast, hkrati pa tudi večja odgovornost, saj veš, da so otroci zelo neprizanesljivi in iskreni do zadnje besede".
Režiserka Branka Nikl Klampfer je v mariborski Drami zrežirala že uspešnici Čarovnica Hillary gre v opero in Vilinček, zdaj pa se je lotila Jurija Murija v Afriki, ker meni, da gre za odlično poetično zgodbo, ki v otrocih buri domišljijo. Da bi to lepoto besedila ohranili v najvišji možni meri, so se v uprizoritvi poskušali čim bolj izogniti ilustrativnosti in jo nadomestili z improvizacijo, spontanostjo ter elementarnimi scenskimi, svetlobnimi in glasbenimi elementi.
Pet palic je lahko Afrika
"Danes lahko otroci vidijo že vse, ali v živo ali v virtualnem svetu. Naloga gledališča pa je, da jim povrne sposobnost ali jih vsaj opozori na to, da jim je dana sposobnost, da jim pet palic lahko pomeni vso Afriko. Glavni namen torej je vzbuditi v njih domišljijo in ustvarjalnost," je povedala režiserka.
Ker je veliko improvizacije, je predstava za igralca zelo naporna. "Odkar sem mamica, je to prva predstava za otroke, ki jo delam. Na neki način me spominja na to, kar se gremo doma," je pojasnila Maša Židanik. Po njenih besedah je predstava pravzaprav "otroška igra, kjer je kar koli, kar imamo, lahko kar koli".
Predstava je namenjena otrokom od drugega leta dalje.
Sanjati o svetu ali iti na pot?
Na nekoliko drugačno potovanje se odpravi tudi Šlemil. Zgodba, postavljena v obdobje pred drugo svetovno vojno, govori o Šlemilu, ki se odpravi na enkratno življenjsko potovanje iz domačega Hevma v Varšavo, za katero je slišal, da je lepo mesto. Čeprav v Varšavo nikoli ne pride, mu to potovanje spremeni življenje in drugim okoli njega.
Po besedah dramaturginje Katarine Klančnik Kocutar gre za dilemo, ali sedeti doma in sanjati o velikem svetu ali pa dejansko iti tja. "To je dilema, kakršno ima vsakdo od nas kdaj v življenju, ne le v lokacijskem, ampak tudi miselnem smislu," je dejala. "Na koncu pa spoznamo, da je ves svet Hevm," je dodala.
Čeprav zgodba govori o poljskih Judih, je "židovstvo upoštevano le kot začimba", in ne kot dokumentarni prikaz zgodovine, je pojasnila režiserka Jelena Sitar Cvetko. Po njenih besedah ne gre za to, da bi bili folklorni v klasičnem smislu, saj se lahko z zgodbo identificirajo tudi vsi drugi.
Kolaž lutk in glasbe
Posebnost predstave sta kolaž različnih lutkovnih tehnik in glasba v živo, ki jo izvajajo igralci na odru. To je za igralsko zasedbo velik izziv, saj morajo biti hkrati igralci, animatorji različnih vrst lutk, pevci in glasbeniki, je povedal igralec Danilo Trstenjak. Avtor glasbe je Igor Cvetko.
Gre za izrazito avtentično predstavo. Besedila niso dramatizirali, temveč so predstavo postavili na oder neposredno z literarne predloge. Tudi scenografija je "naravna in izključno analogna", saj ne uporabljajo elektronike in drugih medijev.