Gre za zabavno pripoved o resnih rečeh, ki jo je LGL postavil na oder z režiserjem Luisom Zornozo Boyem, s katerim so sodelovali že ob izmenjavi predstav, ko so ljubljanski lutkarji gostovali v Angliji, gledališčniki iz Norwicha pa v Ljubljani. Boy, ki je bil takrat umetniški direktor lutkovnega gledališča v Norwichu v Angliji, danes deluje v Španiji.
Poleg režije je Luis Zornoza Boy poskrbel tudi za priredbo dela Roalda Dahla in Davida Wooda in likovno podobo predstave. V LGL-u so ga povabili v okviru sodelovanj s tujimi režiserji. Pri izbiri režiserjev ob njihovem ugledu, kakovosti in referencah upoštevajo tudi to, da s svojim načinom dela, pristopom in estetiko prinesejo v Ljubljano nekaj novega ter da z njihovim sodelovanjem tudi igralski ansambel pridobi nove dragocene izkušnje, pojasnjuje direktor gledališča Marjan Gabrijelčič.
Izrazno močne lutke in predmeti s svojo zgodovino
Lutke Luisa Zornoza Boya so izrazno močne, kar je verjetno tudi posledica tega, da je po osnovni izobrazbi kipar. Gledališče predmete z njemu lastnimi likovnimi intervencijami oblikuje v zanimive, dinamične gledališke kolaže, v katerih se prepletajo odnosi med objekti in igralci. Predmeti so skrbno izbrani delci našega okolja, ki nosijo vsak svojo zgodovino in ki na odru v medsebojnih odnosih dobijo posebno estetsko vrednost.

Kontaminiranost odnosov v sodobnih družinah
Jurijevo čudežno zdravilo je namenjeno otrokom od šestega leta dalje, saj Dahl po besedah umetniške vodje gledališča Jelene Sitar Cvetko nagovarja nekoliko starejše otroke. Gledalci spoznajo Jurija, ki živi na kmetiji s staro mamo, godrnjavo starko. Ustvari zdravilo, da bi babico ozdravil ali izbrisal s površja zemlje, a ko ta poskusi napitek, zraste višje od hiše. Enako se zgodi tudi s kokošjo, v čemer vidi oče priložnost za obogatitev. Vendar se situacija zaplete, ko se živali po ponovnem pitju zdravila spremenijo v pošasti. Zadnji zvarek naredi živali pritlikave, stara mama pa izgine.
Predstava, ki skuša biti črna komedija, govori o kontaminiranosti odnosov v sodobnih družinah in o grabežljivosti kot eni izmed značilnosti delovanja sodobne družbe.
V predstavi nastopata Maja Kunšič in Gašper Malnar, glasbo zanjo pa je napisal Nino de Gleria. Po premieri bodo predstavo ponovili še 23. junija ob 19.00.