Prešernovo gledališče Kranj pripravlja predstavo o največjem slovenskem pesniku: naslovili so jo kar Dr. Prešeren. Krstna uprizoritev besedila avtorice in režiserke Nede R. Bric, ki se dogaja na težko določljivi meji med resničnim in fiktivnim, bo danes ob 19.30.

Dramsko pripoved sestavlja pet delov, vodijo pa jo ženske iz Prešernovega življenja. Protagonistke Ernestina Jelovšek, pesnikovi sestri Katra in Lenka, Ana Jelovšek in Julija Primic se vzpostavljajo glede na svoj odnos do pesnika in ga predstavijo v drugačni luči, kot ga je ustoličila "uradna" zgodovina.

Njihova stališča se dopolnjujejo, si nasprotujejo in oblikujejo celoto pesnika in družbe. Uprizoritev tako prinaša osvežen pogled na Franceta Prešerna in se oddaljuje od ustaljenega pogleda nanj. "O Prešernu kot človeku dvomim, da kaj vemo," je poudarila avtorica, ki je pri ustvarjanju besedila pregledala ogromne količine vsega, kar je o Prešernu napisanega. Presenetilo jo je tudi to, da so si zapisi o njem pogosto precej kontradiktorni, saj pisci podajajo svoje interpretacije tega, kar so prebrali.

"Ko sem razmišljala, kako se tega lotiti, sem našla spomine Ernestine Jelovšek in zapisana pričevanja Prešernove sestre Lenke, ki si tudi povsem nasprotujejo. To je bil zame res dober vir. Iz tega sem začela izhajati in sem iskala še druge izjemo pomembne ženske za Prešerna. Pri predstavi gre torej za ženski pogled na Prešerna iz različnih zornih kotov," je pojasnila avtorica in dodala, da želi Prešerna razgrniti predvsem kot človeka, ki ima, tako kot vsi, dobre in slabe strani.

Dramaturg Rok Andres je pojasnil, da dramaturgija dramskih tekstov, ki se tako močno spogledujejo s fikcijo, vedno hodi po meji. Avtor namreč dana zgodovinska dejstva in okoliščine prevaja v gledališki jezik in zgodovinskim likom daje besede. Tako je bilo v precejšnji meri treba oblikovati ženske like, ki jih igrajo Vesna Slapar, Darja Reichman, Vesna Pernarčič in Nataša Keser oziroma Lara Fortuna, pa tudi Prešerna, ki ga upodabljata Blaž Setnikar in Peter Musevski. Matijo Čopa upodablja Miha Rodman, Andreja Smoleta pa Aljoša Ternovšek.

"Gledalec pričakuje neke podobe, ki smo se jih mogoče naučili že v šoli in ki poudarjajo Prešerna kot pozitiven lik v naši zgodovini, mene pa zanima predvsem njegova človeška plat," je glede oblikovanja igralskega lika poudaril Setnikar. Kot je dodal, imajo umetniki sicer precej proste roke pri uprizarjanju zgodovine, ki ni zapisana drugje kot v literaturi.

"Delamo predstavo o nekom, o komer misliš, da veliko veš, a ugotoviš, da marsičesa ne veš in odkriješ o njem ogromno novih podatkov," je ustvarjanje opisala Slaparjeva in pojasnila, da se predstava trudi odkriti plati Prešerna, na katere doslej nismo bili pozorni, ne le njegovo poezijo in pesniško veličino.

V Prešernovem gledališču Kranj je že nekaj časa zorela ideja, da bi ustvarili predstavo o človeku, po katerem gledališče nosi ime. "Letošnja 170. obletnica njegove smrti in bližajoča se 220. obletnica rojstva pa se nam zdita pravi trenutek, da spregovorimo o Prešernu," je poudarila direktorica gledališča Mirjam Drnovšček, ki je prepričana, da bodo gledalci v predstavi izvedeli stvari, ki bodo razbile stereotipe o Prešernu.