Premiera novega gledališkega eseja bo drevi ob 20. uri v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG), kjer so ga pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom v Ljubljani.

Pia Prezelj in Katarina Stegnar v uprizoritvi gledališkega eseja Takorekoč: Ko jabolko sladko na veji visi. Foto: Matej Povše/SMG
Pia Prezelj in Katarina Stegnar v uprizoritvi gledališkega eseja Takorekoč: Ko jabolko sladko na veji visi. Foto: Matej Povše/SMG

Kot so izpostavili v SMG-ju, ne gre za žalostinko prezgodaj zagrenjene ločenke, temveč za odkritosrčen, večplasten premislek o domu, zakonu, družini in pripadnosti. Gledališki esej skuša odgovoriti na vprašanje "kaj dobiš, če v čakalnico postaviš pred kratkim poročeno in prav tako pred kratkim ločeno pisateljico".

Ko želja po pripadnosti postane orodje v rokah drugih
Delo pisateljice, prevajalke in novinarke Pie Prezelj se razmahne v družbi esejistke Anne Carson, pesnice Sapfo, pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič ter soigralke Katarine Stegnar, so zapisali v SMG-ju. Gre tudi za delo "o tem, kako hitro in kako zlahka želja po pripadnosti postane orodje v rokah tistih, ki posedujejo vse od resnice do odrešitve. No, naše resnice, naše odrešitve. Kajti obstaja tudi njihova."

Pia Prezelj (1995) je za svoje novinarsko delo prejela nagrado pes čuvaj/watchdog 2022, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, za roman Težka voda (založba Goga, 2023) pa nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljši literarni prvenec leta. Roman je bil nominiran tudi za kritiško sito, Cankarjevo nagrado in kresnika. Foto: BoBo/Borut Živulović
Pia Prezelj (1995) je za svoje novinarsko delo prejela nagrado pes čuvaj/watchdog 2022, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, za roman Težka voda (založba Goga, 2023) pa nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljši literarni prvenec leta. Roman je bil nominiran tudi za kritiško sito, Cankarjevo nagrado in kresnika. Foto: BoBo/Borut Živulović

Tudi odpiranje vprašanja radikalizacije
Avtorica Pia Prezelj pa je o svojem projektu zapisala: "Ker se cikel gledaliških esejev Takorekoč giblje med teoretskim in literarnim, med intimnim in javnim, med osebnim in skupnostnim, sem se v svojem eseju odločila razpreti temo pripadnosti in s tem povezane želje po domu, po varnosti."

Gre za temo, ki "kot jabolko sladko, visoko na veji se tako na eni strani odpira vprašanju zakona ter pri tem izhaja iz moje lastne poroke in ločitve, na drugi pa – tudi ob vse večji bivanjski negotovosti – vprašanju radikalizacije posameznikov in skupin, ki prav tako iščejo zavetje in varnost, a ju vzpostavljajo z vzvodi strahu in nasilja," je še zapisala avtorica.

V družbi Ansambla Mihe Dovžana
Pia Prezelj se tako v svojem gledališkem eseju sprašuje, kje je meja med to in ono željo po pripadnosti, kaj ju veže in kaj razdvaja ter kaj v tem prostoru želje, prostoru neizpolnjenega veže in razdvaja vse. O vsem tem bodo gledalci izvedeli iz čakalnice v družbi omenjenih protagonistk, pa tudi Ansambla Mihe Dovžana, "saj poroka ni poroka, če ni vsaj malo tudi ohcet", je še zapisala avtorica in izvajalka.