V Slovenskem mladinskem gledališču bo kot druga predstava letošnje sezone, ki nosi krovni naslov Konec dober, vse dobro, nocoj premierno zaživela avtorska predstava Jata v režiji Žige Divjaka, ki se podpisuje tudi pod njeno scenografijo. Jata je nastala po navdihu knjige Po sledi vran: Živeti in umirati v svetovih, ki si jih delimo Thoma van Doorena.

Thom van Dooren v knjigi med drugim opisuje netipično jato vran, ki se je zaradi podnebnih sprememb in porušenega ravnovesja na planetu po naključju naselila na Nizozemskem. Ptice so se prilagodile in zaživele skupaj s tamkajšnjimi vranami. Čeprav se niso čezmerno razmnoževale in je jata ostala majhna, so jih pristojne oblasti nazadnje obsodile na iztrebljenje in jih popolnoma uničile. Ustvarjalna ekipa Jate se je v okviru raziskovanja za ta avtorski projekt v nizozemskem Rotterdamu tudi srečala s skoraj vsemi vpletenimi.

V rotterdamsko pristanišče sta namreč z eno od ladij leta 1994 prispela vranji samec in samica. Šlo je za vrsto vrane, ki sicer ne biva v Evropi, sploh pa ne v zanjo precej hladnem podnebju: corvus splendens – nizozemsko huiskraai, po slovensko domača vrana. Na Nizozemskem sprva prihod dveh vran ni povzročil pretiranega vznemirjenja, saj so bili vsi prepričani, da vrani zime ne bosta preživeli. A to ni bilo tako. Še več, tri leta po prihodu na Nizozemsko je vranji par dobil prvega mladiča.

Je tuja vrsta nujno tudi škodljiva vrsta?
Kot je pojasnil Divjak, je avtorski projekt Jata poskus problematiziranja, kako velikokrat v naši družbi delamo stvari po inerciji, še posebej kadar se ukvarjamo z drugimi bitji in z veliko enostavnostjo presojamo, kdo je tisti, ki si zasluži, da lahko biva v našem okolju in kdo ne.

Osrednje sporočilo Jate je, tako Divjak, da si ta svet delimo z drugimi bitji, da nismo edina bitja na tem planetu in da ni samo naša zgodba tista, ki si zasluži, da je slišana in povedana. Upa, da bo Jata spremenila odnos do vran tudi v Ljubljani.

O migracijah, takšnih in drugačnih
Po besedah v. d. direktorice Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) Inge Remeta je predstava Jata tudi izhodišče za razmislek o migracijah, integraciji in nenehnem iskanju boljših pogojev za življenje.

V predstavi igrajo Lina Akif, Primož Bezjak, Damjana Černe, Iztok Drabik Jug kot gost, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Blaž Šef, Vito Weis in Lara Wolf kot gostja. Dramaturgija predstave je delo Gorana Injaca in Gregorja Zorca, kostumografija Tine Pavlović. Pod glasbo se podpisuje Blaž Gracar, pod oblikovanje luči Borut Bučinel.