Predstava, ki jo bodo premierno uprizorili danes ob 20.00, je režirala Nenni Delmestre. Igralec Pavle Ravnohrib se je spopadel z izvrstno napisanim besedilom, ki je za igralce velik zalogaj, po njegovih besedah pa drama odpira vprašanje moralno-etičnega imperativa družbe.
Glavni lik je Peter Korach, ki je srečo našel v zasebnem življenju in se v nasprotju s svojim očetom Simonom Korachem, ki je ravno sredi volilne kampanje za župana, ni odločil za politično kariero. Mirno družinsko življenje skali dvom, ki ga očetov svetovalec izrazi o stanovitnosti Petrovega zakona. Peter na skrivaj opravi test očetovstva, ker pa znanost, ki naj bi potrdila ali ovrgla njegove dvome, desetletje po določitvi človeškega genoma ni sposobna z gotovostjo potrditi svojih raziskav in še vedno obstaja 99,98 odstotka, da je nasprotje resnično, se v Petru sesuje vera v vsakršno, tudi znanstveno resnico.
"Ta preobrat v zelo stari snovi je z vsemi posledicami za gledališče izredno učinkovit. Pri tem me ne zanima trenutno razpravljanje v javnosti, ali in pod kakšnimi pogoji se ti testi smejo izvajati, ne moralni za in proti, temveč dejstvo, ki ga ti pogoji ustvarjajo. Zdaj obstaja možnost, da se dvoma otresemo, in to možnost uporabljamo. Kdo sem? Od kod prihajam? In predvsem: Kaj to pomeni zame? To so temeljna vprašanja naše identitete. Do zdaj je bil za ta problem značilen dvom. Možnosti tega iskanja so se z genetskim testom očetovstva radikalno spremenile," je leta 2007 ob avstrijski krstni izvedbi svoje igre v dunajskem Akademietheatru zapisal Lukas Bärfuss.
Resnica, ki kroji našo usodo
S testom očetovstva je strogo varovana resnica na videz idilične družine Korach razkrita, v Petru pa, žal prepozno, spoznanje, da je hotena brezbrižnost do težav pogosto manj boleča kot njihova rešitev. Živimo v času, ko genetski testi postajajo del vsakdanjika, njihovi rezultati pa kot ostra britev zarežejo v zasebna življenja navadnih ljudi. V takšnem kontekstu Bärfussova igra razpira vprašanja biološkega in socialnega očetovstva ter podedovanih vzorcev družine in se sprašuje o individualni in znanstveno merljivi resnici, ki ne dopušča dvoma in lahko zato kroji našo usodo.
Besedilo, ki ga je s podnaslovom Pošteni Simon Korach Lukas Bärfuss napisal leta 2006, krstno pa so ga uprizorili leto zatem v gledališču Kammerspiele v Münchnu, je prevedel Darko Čuden. Poleg Ravnohriba igrajo v predstavi še Igor Štamulak, Rok Matek, Ajda Toman in Lara Jankovič. Za scenografijo, kostume in glasbo je poskrbela Lina Vengoechea.